Če so prejšnje študije dokazale predvsem kratkoročne zdravstvene koristi od dojenja - to so izguba teže, nižji holesterol in krvni tlak ter nižji nivo glukoze po nosečnosti -, so Kitajski raziskovalci dokazali še dolgoročne učinke. Ženske, ki dojijo svoje dojenčke, imajo po njihovem za približno deset odstotkov manjše tveganje za razvoj kardivaskularnih bolezni.
Raziskovalci kitajske akademije za medicinske znanosti so v študijo zajeli 289.578 žensk, starih okoli petdeset let. Poleg njihovega življenskega sloga, je osemletna raziskava zajela še podatke iz njihovega reproduktivnega obdobja.
Pri materah, ki so dojile vsakega otroka dve leti ali več, so imele že za 18 odstotkov manjše tveganje za možgansko kap in za 17 odstotkov za srčni infarkt, v primerjavi z materami, ki nikoli niso dojile, navajajo: "Želimo, da naša raziskava prispeva k razširjenosti dojenja v korist mater in otrok" je dejal vodja raziskave Zhengming Chen. Študija, objavljenja v publikaciji ameriškega združenja za srce "Journal of the American Heart Association", tako samo še podpira priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki priporoča dojenje vsaj do šestega meseca starosti otroka.
Dojenje resetira metabolizem
Kot pravijo kitajski znanstveniki, dojenje nekako "resetira" ženski metabolizem. Dodajajo, da doječe matere v tem obdobju nasploh bolj zdravo živijo. Prav tako ne smemo pozabiti, da hormon oksitocin, ki se sprošča med dojenjem. Hormon omogoča sproščanje mleka iz žlez v dojkah. Nekatere raziskave so primer pokazale, da hormon povzroča tudi občutek ljubezni in zaupanja. Tako naj bi narava poskrbela, da mati do svojega otroka čuti še več ljubezni, nežnosti in odgovornosti.
Kakšne so smernice v Sloveniji?
Smernice dojenja na nacionalni ravni je Slovenija sprejela leta 2010. Sodelovali so zdravniki pediatri primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja – iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Prav tako so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, kot so neonatologi, gastroenterologi, alergologi, endokrinologi, pa tudi klinični dietetiki. Smernice navajajo, da najbolj ključno dojenje v prvih šestih mesecih ter pozneje delno dojenje.
dezurni@zurnal24.si