S 16. marcem so morali zobozdravniki po odloku ministrstva za zdravje popolnoma prenehati z delovanjem. Nujne zobozdravstvene ambulante so  na področju zdravstvene dejavnosti omejene le na ambulante v devetih zdravstvenih domovih po večjih krajih Slovenije. Tu se v nujnih primerih izvaja tudi obravnava na sekundarni ravni. Na terciarni ravni pa še vedno delujeta Stomatološka klinika ter klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Po Sloveniji deluje 9 nujnih vstopnih točk, dežurnih ambulant, kamor te mora napotiti osebni zobozdravnik, in sicer so te točke v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Mislinji, Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Novi Gorici in Kopru. Povsod je tudi organizirana ambulanta za zdrave in covid-19 paciente. 

Koronavirus v SLO V kakšnem primeru boste prišli do zobozdravnika?

Obravnavajo res nujna zdravstvena stanja

V vstopnih nujnih zobozdravstvenih točkah obratujeta dve točki – ena za tiste, ki so zdravi in ne kažejo suma okužbe, in druga, ki je namenjena tistim, ki kažejo znake okužbe ali so imeli stik z okuženo osebo. V nujnih ambulantah obravnavajo res nujna zdravstvena stanja. "V vstopnih točkah so obravnavali do sedaj 7100 primerov in poleg tega so opravili okrog 2500 triaž, " nam je pojasnil predsednik odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Krunoslav Pavlović.

Trenutno torej naši osebni zobozdravniki ne opravljajo zobozdravniškega dela, temveč le triažirajo prek telefona. "Verjetno nisem edini pacient, ki čaka z bolečino in je Lekadole, da obišče svojo zobozdravnico," nam je zapisal bralec, ki se sprašuje, kdaj bo vlada sprostila ukrepe tudi na tem področju.

"Pacientu svetujem, da s telefonsko obrne na osebnega zobozdravnika, če ga ne dobi pa na najbližjo nujno vstopno točko. Nujna stanja kot je močan zobobol, kjer analgetik ne pomaga, je nujno zobozdravstveno stanje," pacientu odgovarja zobozdravnik Pavlovič in to je tudi vse, kar lahko trenutno pove.

Sicer so ponekod po Evropi že začeli z odpiranjem zobozdravstvenih ambulant. 

Kdaj bo naš bralec lahko obiskal svojo zobozdravnico, namreč še ni jasno, čeprav nekateri zobozdravniki že pozivajo k odprtju ordinacij. Predstavnik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Igor Dovnik je na primer pred dnevi TV Slovenija pojasnil, da so pacienti na začetku "še nekako zdržali, zdaj pa so pritiski iz dneva v dan večji".

Ob sprostitvi nekaterih drugih storitev v zdravstvu, so pristojni pred dnevi povedali le, da so zobozdravniška opravila med bolj tveganimi za širjenje okužbe. 

V zobozdravstvu najbolj ogroženi

"Zobozdravniki smo eni od najbolj ogroženih zobozdravstvenih delavcev. V trajanju posega smo neprestano 15-25 cm odmaknjeni od ust in nosu pacienta. Tako se izdihan zrak pacienta in zobozdravnika neprestano izmenjujeta. Sveder se ob posegu vrti s hitrostjo tudi do 400000 obratov na minuto, sveder je vodno in zračno hlajen. Tako se vodno razpršilo v ustih meša s slino, zobovino, mehkimi tkivi in sveder vse skupaj razprši v okolico," nam je pojasnil zobozdravnik Krunoslav Pavlović.

Tako stanje torej predstavlja visoko tveganje za prenos okužbe. Nasploh v zobozdravstvu potrebujejo veliko osebne varovalne opreme, preventivni postopki za zmanjševanje prisotnosti aerosola, torej prezračevanje in brisonje površin, pa so v teh ambulantah še posebej pomembni. 

Tako se odzivajo pacienti

Na vprašanje, kako zaprtje ambulant sprejemajo pacienti, nam je Pavlovič, odgovoril, da so v glavnem razumevajoči, čeprav se najdejo tudi izjeme. "Nekateri ne razumejo definicij nujnih stanj po Zakonu o pacientovih pravicah in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Stisko pacientov v teh izrednih razmerah razumemo in skušamo čim bolj razumljivo odpravljati zaplete," je še pojasnil. 

Zobozdravniki bodo klicali sami

Paciente, ki so bili naročeni na termine, bodo zobozdravniki sami kontaktirali, takoj ko bodo imeli informacijo, da se bodo ambulante odprle. Nikomur ni treba klicati v ambulante, vsi bodo dobili informacijo, opozarjajo tudi zobozdravniki. 

Med večjimi težavami, s katerimi se danes srečujejo slovenski uporabniki zobozdravstvenih storitev, so predolge čakalne dobe, ki pa jih je epidemija samo še podaljšala. Da večmesečno čakanje za zdravljenje zob ni dobro, danes vemo vsi. Hitro odkrit karies se namreč odpravi kaj hitro in brez večjih posledic, če se to ne zgodi, lahko pričakujemo zaplete.

Epidemija in zdravje naših zob

"O posledicah je težko govoriti," dodaja Pavlovič, saj po njegovem v Sloveniji ni oprijemljivih in dovolj natančnih podatkov, kako je bilo s čakalnimi dobami v zobozdravstvu pred epidemijo. "Vedeti moramo tudi to, da do 25 odstotkov prebivalstva sploh nima opredeljenega osebnega zobozdravnika v javni mreži. Vstopne točke pa pokrivajo vsa tista stanja v zobozdravstvu, ki bi lahko vodila do poslabšanja sistemskega in ustnega zdravja pri pacientih," pojasnjuje. 

Vključiti bo treba zasebnike

Na zdravniški zbornici menijo, da bo po epidemiji treba povečati število zobozdravnikov, ki bodo opravljali storitve za ZZZS po pogodbi. "Torej smiselno bi bilo vključitev vseh zobozdravnikov tudi čistih zasebnikov, v programe ZZZS. OZB je predlagal Zdravstvenemu svetu Strategijo razvoja zobozdravstva pred epidemijo. Ta dokument bi lahko opredelil košarico storitev v zobozdravstvu, ki bi bila 100 odstotno krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in bi v javno mrežo vključevala lahko vse zobozdravnike v Sloveniji. Menim, da bi lahko na tak način učinkovito in bistveno skrajšali čakalne dobe," dodaja Pavlović.

dezurni@zurnal24.si