Po podatkih Eurostata bi bilo v Sloveniji leta 2016 moč preprečiti 53,5 odstotka smrti, medtem ko je povprečje EU znašalo 43,3 odstotka. Sloveniji sta po deležu smrti, ki bi jih lahko preprečili (podatki so za leto 2016) sledili Madžarska (51,7 odstotka) in Estonija (50 odstotkov). Po drugi strani so najnižje deleže smrti, ki bi jih lahko preprečili, imeli Bolgarija (35,4 odstotka), Ciper (39,2 odstotka) in Malta (39,9 odstotka).

Delež vseh smrti, ki bi se jim lahko izognili, je bil v EU 68 odstotkov, v Sloveniji pa 76,2 odstotka. Ta delež je bil najvišji v Romuniji (80,1 odstotka), Litvi (79,9 odstotka) in na Madžarskem (79,5 odstotka), najnižji pa v Lihtenštajnu (58,7 odstotka), Franciji (60,6 odstotka) in na Nizozemskem (64 odstotkov).

Če je že preventiva na psu, vsaj zdravljenje zadovoljivo

Med državami članicami so tudi precejšnje razlike v deležih smrti, ki bi se jim lahko izognili s pravočasnim in učinkovitim zdravljenjem. Najvišje deleže so leta 2016 zabeležile Romunija (31,9 odstotka), Slovaška (30,8 odstotka) in Litva (30,1 odstotka), najnižje pa Francija (19,3 odstotka), Belgija (20,5 odstotka) in Danska (21 odstotkov). Slovenija je v tem kazalniku napovprečna, saj je bil delež smrti, ki bi se jim lahko izognili s primernim zdravljenjem, 22,7-odstoten (povprečje EU je 24,7 odstotka). 

Tretjina smrti, ki bi se jim v EU lahko izognili, je bila posledica srčnih bolezni in bolezni dihal. Največ, 174.000 ali 15 odstotkov vseh smrti, ki bi se jim lahko izognili pri mlajših od 75 let, je bilo posledica srčnih napadov. 168.000 ljudi (14 odstotkov) je leta 2016 umrlo zaradi raka sapnika, bronhijev ali pljuč, 87.000 (sedem odstotkov) pa zaradi možganske kapi, je še sporočil Eurostat.

dezurni@zurnal24.si