Cilj rehabilitacijskega programa je posameznika z delno ali popolno izgubo vida z individualnim pristopom usposobiti za čim bolj neodvisno življenje ter kakovostno vključevanje v poklicno in javno življenje.
"S tem programom očesna klinika ne bo več samo skušala prepoznavati in zdraviti vseh težav, povezanih z očmi in vidom, ampak bo nudila tudi celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih kot sestavni del zdravstvenega varstva," je na današnji novinarski konferenci poudarila predstojnica očesne klinike Mojca Globočnik Petrovič.
Generalni direktor Zdravstvene zavarovalnice Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj je ob tem izpostavil, da program predstavlja pomemben civilizacijski dosežek, tudi kot model za podobne programe na drugih področjih. Slepi in slabovidni so trenutno namreč edini, ki imajo celovito obravnavno, vključno z rehabilitacijo, opredeljeno z zakonom. Pričakujejo, da se bo v program na leto lahko vključilo okoli 350 bolnikov, ZZZS pa bo na letni ravni namenil približno 280.000 evrov.
Pomembna pridobitev za bolnike
Pilotni projekt, ki so ga morali pred verifikacijo programa celovite rehabilitacije opraviti na zahtevo ministrstva za zdravje, se je izkazal za učinkovitega, bolniki, svojci in izvajalci pa so bili zelo motivirani, je izpostavila nekdanja predstojnica očesne klinike Branka Stirn Krajnc.
Vanj je bilo vključenih okoli 40 posameznikov, ki so v procesu spoznali, da se še vedno lahko naučijo kaj novega, tudi na področjih življenja, ki jih morda pred izgubo vida niso obvladovali, je pojasnil nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber, ki kot pomembno prednost programa prepoznava tudi delo v skupini in s tem izmenjavo izkušenj udeležencev. "Rehabilitacijski program je dobra investicija, ne pa strošek," je poudaril.