Za zaščito pred opičjimi kozami - prvi primer te virusne bolezni so v začetku tedna potrdili tudi v Sloveniji - obstajata dve cepivi: cepivo, registrirano tako za preprečevanje okužbe z opičjimi kot črnimi kozami ter cepivo proti črnim kozam, ki naj bi delno ščitilo tudi pred opičjimi kozami.

Prvo cepivo nudi 85-odstotno zaščito pred opičjimi kozami, vendar je zelo težko dobavljivo. Predstojnica klinike za infekcijske bolezni na ljubljanskem UKC Tatjana Lejko Zupanc ocenjuje, da splošno cepljenje glede na nizko oceno tveganja ni smiselno, smiselno pa bi bilo cepiti najbolj izpostavljene zdravstvene delavce. Da širše populacije ni smiselno cepiti, meni tudi prvi infektolog v državi, Mario Fafangel. V nekaterih primerih cepijo tvegane stike in osebe, ki imajo večje tveganje za okužbo, a trenutno še ni indikacij, da bi bilo to tokrat smotrno uvesti, pravi Fafangel. 

Cepljenje do leta 1984

Proti opičjim kozam naj bi bili vsaj delno cepljeni vsi tisti, ki so bili v otroštvu cepljeni proti črnim kozam. Epidemija črnih koz je bila v Jugoslaviji leta, do leta 1972 so bili proti kozam obvezno cepljeni dojenčki pri treh mesecih. Cepljeni so bili tudi vsi tisti, ki so bili okužbi izpostavljeni zaradi svojega dela – prometno osebje v mednarodnem prometu, uslužbenci organov za notranje zadeve, medicinsko osebje pri organih zdravstvene inšpekcije, uslužbenci infekcijskih bolnic. Revakcinacija je bila vsaka tri leta.

Od leta 1973 je bilo cepljenje proti črnim kozam obvezno za otroke v tretjem letu starosti, pri vstopu v šolo ter v starosti 14 let. Od leta 1976 so cepili štiriletnike ter učence v 1. in 8. razredu. Z letom 1979 cepljenje ni bilo več obvezno za vso populacijo, ampak le za ljudi, ki so potovali v državo, v kateri so bile koze, ali v državo, ki je zahtevala cepljenje. Od leta 1984 cepljenje proti črnim kozam ni več v programu cepljenja, črne koze so bile izkoreninjene.

Če nimate cepilne knjižice?

Glede na te podatke so vse tri odmerke prejele generacije nad 50 let. Tisti, ki nimajo cepilne knjižice pa bodo težko z gotovostjo potrdili, da so bili cepljeni. "V kolikor oseba nima cepilne knjižice, je edina možnost, da preveri pri svojem izbranem zdravniku, če slučajno obstaja zapis o tem v zdravstvenem kartonu," svetujejo na NIJZ.

Cepljenje proti črnim kozam dokazujejo tudi opazne brazgotine na ramenih. Po aplikaciji cepiva v koži nastal mehurček, ki se je posušil v krasto, po odluščenju pa je ostala večja ali manjša brazgotina. 

Za imunsko oslabele neprimerno

Cepivu proti črnim kozam je živo cepivo in zato ni primerno za imunsko oslabljene, opozarja Lejko Zupanc: “Tistih, ki bi ga najbolj potrebovali, ne smemo cepiti.” Zdravstvenim delavcem, ki so virusu najbolj izpostavljeni bo na voljo cepivo prav tako cepivo z virusom, “ki pa se ne razmnožuje, cepivo pa ni tako tvegano”.