Namesto roka trajanja oznaka "najboljše do"

Veriga britanskih supermarketov Morrisons naj bi za večino mleka opustila datume uporabnosti, kar naj bi preprečilo izgubo milijonov litrov mleka. Po novem bodo namesto roka trajanja mleko označili z datumom "najboljše do" in s tem kupce spodbujali, da uporabijo metodo "povohaj, če je še dobro", poroča BBC.

Mleko je za krompirjem in kruhom tretji najpogosteje zavržen prehrambni izdelek v Združenem kraljestvu. To naj bi bila posledica rokov trajanja, saj ljudje mleko zavržejo že nekaj dni po preteku roka, čeprav je v resnici takrat še dobro. 

Veriga Morrisons verjame, da bi njihova poteza lahko prihranila na milijone litrov zavrženega mleka. Kot so dodali, je njihova raziskava pokazala, da mleka ni treba označiti kot pokvarljivo živilo. Poleg tega izpostavljajo, da so "generacije pred nami vedno uporabljale test vohanja", zato verjamejo, da lahko ljudje to počnejo tudi zdaj.

Večina mlečnih izdelkov varnih za uživanje tudi malo po roku

Agencija za živilske standarde (FSA) je sicer dejala, da se mleko lahko uporablja tudi po preteku roka, a je to odvisno od vrste predelave, datumi uporabe pa morajo temeljiti na "močnih dokazih o zadevnem izdelku". Poudarili so tudi, da pri ravnanju s hrano na splošno vohanje ni ustrezen varnostni preizkus, zlasti pri izdelkih, ki bi lahko povzročili zastrupitev s hrano.

Večina mlečnih izdelkov naj bi bila sicer varna za uživanje tudi en do dva tedna po preteku roka, označenega na embalaži. 

Trajno mleko obdelano s številnimi postopki

Ob tem velja dodati, da je metoda "povohaj, če je še dobro" pri trajnem mleku najbrž nekoliko manj učinkovita, kot je bila pred sto leti in več, saj je trajno mleko zdaj obdelano s številnimi procesi, ki lahko zakrijejo klasičen vonj pokvarjenega (oziroma skisanega) surovega, ali zgolj prevretega mleka.

Ljubljanske mlekarne denimo na svoji spletni strani opisujejo štiri različne postopke, ki jih uporabljajo pri predelavi mleka. 

S pasterizacijo mleku podaljšajo trajnost in ohranijo kakovost - mleko toplotno obdelajo pri temperaturi do 76 °C, do 45 sekund. S tem zmanjšajo vsebnost mikroorganizmov v mleku. S homogenizacijo preprečujejo oziroma upočasnijo dviganja maščobnih kroglic na površino mleka (onemogočijo, da se na mleku naredi smetana). S sterilizacijo (UHT), ob kateri v nekaj sekundah mleko toplotno obdelajo pri zelo visokih temperaturah do 150 stopinj Celzija, omogočajo daljše skladiščenje mleka pri sobni temperaturi, saj z njo uničijo vse mikroorganizme, njihove spore in inaktivirajo encime. Z mikrofiltracijo pa iz mleka odstranijo mikroorganizme in mu s tem podaljšamo rok uporabnosti, pri čemer okusa ne spremenijo. "Proces poteka s pomočjo membran, ki imajo ustrezno velike pore. Mikrofiltriramo samo posneto mleko, kar pomeni, da pred obdelavo odstranimo vso maščobo in jo nato vrnemo v točno določenem odstotku," še piše na njihovi spletni strani.

dezurni@styria-media.si