Zaposleni odrasli porabimo več časa za delo kot za katerokoli drugo dejavnost v svojem budnem času. Delovna aktivnost nam zagotavlja preživetje, socialno varnost in vključenost, pomembno oblikuje našo identiteto, nam daje občutek smiselnosti in prispevanja v skupnost.

Nima pa vsako delo pozitivnega vpliva na naše življenje. Delo v neurejenih delovnih pogojih še kako poslabša naše duševno in telesno zdravje. O tem pričajo zgodbe zaposlenih. Zbrali so jih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V okviru projekta "Duševne stiske na delovnem mestu skozi mikrozgodbe," so tako predstavili nekatere negativne izkušnje ljudi zaradi slabih razmer na delovnem mestu in v katerih se verjetno marsikdo lahko prepozna. 

Dolgotrajni bolniški staleži

Foto: Profimedia ljudje na ulici Stroka opozarja na dolgotrajne bolniške staleže, ki kažejo na večjo obremenitev in težave zaposlenih pri vrnitvi v delovno okolje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se namreč iz leta v leto viša tako število predpisanih receptov za antidepresive kot tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških staležev, ki jih povzročajo duševne motnje. Povprečno trajanje ene odsotnosti zaradi duševne in vedenjske motnje je leta 2023 znašalo skoraj 55 dni.

Po podatkih Eurostata kar 37 odstotkov zaposlenih v Sloveniji, starih od 15 do 64 let, poroča o izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj duševnih težav. Med njimi je najpogostejša depresija. 

Depresija

V Sloveniji po podatkih Eurostata približno 85.000 ljudi živi z depresivnimi motnjami. "Za bolnika z depresivno epizodo so značilni slabo razpoloženje, pomanjkanje zadovoljstva ob prej prijetnih aktivnostih, zmanjšanje energije in upad aktivnosti ter motnje spanja. Lahko so prisotni slabši apetit ali pa (redkeje) tolaženje s hrano, slabša koncentracija, izrazita utrujenost, upad samospoštovanja ter občutki krivde ali ničvrednosti. Depresivni bolniki so lahko psihomotorično upočasnjeni in veliko počivajo ali pa se slabo počutje kaže kot nemir, " znake depresije opiše Anja Plemenitaš Ilješ z oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Niso vse depresije enake

Klinični psihiater Jurij Bon z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana dodaja, da vse depresije niso enake. Simptomi morajo biti dovolj izraženi, trajati dovolj časa, da lahko govorimo o depresivni epizodi, ali pa se ponavlja, to pa lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let, je pojasnil. Blažja oblika depresije se po njegovih besedah zdravi z antidepresivi, ki so bolj varni od benzodiazepinov, ki povzročajo odvisnost.

Kje poiskati pomoč

Ob znakih depresije je treba poiskati strokovno pomoč, bodisi pri izbranem osebnem zdravniku, ob pomembnem upadu funkcioniranja pa pri psihiatru. "Pojav samomorilnih misli je signal za nujno iskanje strokovne pomoči, v teh primerih svetujemo takojšen obisk pri psihiatru ali obisk urgentne službe," pove psihiatrinja. 

V Sloveniji imamo sicer že vzpostavljeno mrežo Centrov za duševno zdravje odraslih Ti centri delujejo pri zdravstvenih domovih v vseh slovenskih regijah in zagotavljajo ambulantne in skupnostne interdisciplinarne time. Njihova vloga je nuditi pomoč in podporo ljudem v stiski, čim bližje njihovemu domačemu okolju. Poudarek je na multidisciplinarni obravnavi duševnih težav. Centri sodelujejo tudi z drugimi lokalnimi službami in organizacijami, ki nudijo dodatno podporo. Trenutno deluje 17 centrov za duševno zdravje odraslih, v katerih za vstop v obravnavo ni potrebna napotnica.

Za boljše zdravje prebivalstva skrbijo tudi Centri za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojni centri, kjer so v okviru duševnega zdravja povsod na voljo delavnice in individualna svetovanja za spoprijemanje s stresom, tesnobo, depresijo ter tehnike sproščanja in zdravih odnosov. Te storitve so trenutno na voljo v 30 zdravstvenih domovih po Sloveniji.

dezurni@styria-media.si