Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana največ prebivalcev Slovenije zboli in umre za raki, ki so predvsem posledica slabega življenjskega sloga, denimo kajenja, prekomernega uživanja alkohola, prekomernega hranjenja in debelosti ter premalo gibanja. Zaradi svojega življenjskega sloga za rakom pogosteje zbolevajo in umirajo moški kot ženske.
Moški v večji meri uživajo alkohol kot ženske, med njimi je več debelih in prekomerno hranjenih, prav tako je med njimi še vedno več kadilcev, poleg tega pa so slabše odzivni v različnih preventivnih oziroma presejalnih programih. Zdravljenje večine rakov je pa uspešnejše, če so odkriti na začetni stopnji razvoja.
Zora, Dora in Svit
S presejalnimi programi je mogoče odkriti raka ali predrakave spremembe še preden se pojavijo znaki bolezni. V Sloveniji so zaenkrat trije tovrstni programi: Zora za odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, Dora za odkrivanje raka dojk ter program Svit za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Podatki Registra raka RS kažejo, da v zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 12.000 Slovencev, okoli 6500 moških in okoli 6000 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5700, okoli 3200 moških in 2500 žensk. Petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2006-2010, je bilo 50-odstotno, bolnic pa skoraj 60-odstotno.
Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate. Ogroženost za rakom pa se povečuje tudi s staranjem prebivalstva.
Pojavnost se je v zadnjih dveh desetletjih podvojila
Pojavnost rakavih bolezni se v Sloveniji povečuje in se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. Najpomembnejši vzrok raka in smrti zaradi raka je raba tobaka. V Sloveniji ji stroka pripisuje 29 odstotkov vseh smrti zaradi raka med prebivalci, starimi 30 let in več, torej skoraj vsako tretjo smrt zaradi raka. Kar 88 odstotkov smrti zaradi pljučnega raka je pripisljivih tobaku.
Kampanja ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti raku, ki ga zaznamujemo danes, poziva institucije in tudi posameznike, naj po svojih močeh prispevajo k zmanjšanju dejavnikov tveganja za rakave bolezni. Na NIJZ se kampanji pridružujejo z opozorilom o pomenu zdravega življenjskega sloga, ki pomembno zmanjšanja tveganje za nastanek raka.
Poudarjanje osebnega prispevka slehernega posameznik k zmanjšanju obolevnosti za rakom je tudi osrednja vsebina triletne kampanje, ki jo je Mednarodna zveza za boj proti raku začela letos in bo potekala do konca leta 2021. Slogan kampanje je Sem in bom (I Am and I Will). Vsakdo namreč lahko sprejme ukrep, ki bo zmanjšal tveganje za nastanek raka.
dezurni@zurnal24.si