S članom Slovenskega veganskega društva smo se med drugim pogovarjali o destruktivnih aspektih živalske industrije na okolje.
Svetovno prebivalstvo skokovito narašča, z njim pa tudi potreba po vedno večjih količinah hrane, kar za seboj prinese velike pritiske na okolje. Strokovnjaki na tem mestu izpostavljajo predvsem industrijsko proizvodnjo mesa, posebej govedino iz južnoameriških držav, in mlečnih izdelkov, ki ima daleč največji ogljični odtis.
Po podatkih ameriške okoljevarstvene organizacije Environmental Working Group (EWG) imajo največji ogljični odtis jagnjetina (39,2 ekvivalenta ogljikovemu dioksidu na kilogram), govedina (27) in sir (13,5). Sledijo druge vrste mesa, kot so svinjina, puranje in piščančje meso (to ima npr. zgolj tretjino odtisa govedine - 6,9), pa tunina (6,1) in jajca (4,8). Manj kot tri ekvivalente ogljikovemu dioksidu imajo rastline: krompir (2,9), riž (2,7), oreščki (2,3), stročnice (2), različne vrste zelenjave (2) in sadja (1,1) ter mleko (1,9).
V izračunu ogljičnega odtisa npr. kilograma govejega mesa je vključena celotna življenjska pot živali, ki je za ta kilogram mesa živela in umrla, obenem pa tudi celoten cikel vseh kilogramov rastlin, ki jih je ta žival pojedla, gnojila, ki so bila za gojenje teh rastlin uporabljena, voda, ki so jo porabile tako živali kot rastline. Seveda ne smemo pozabiti niti na transport živali, delo v klavniški industriji, pakiranje hrane, prodajo, nato pa še kuhanje/pečenje in na koncu celo metanje hrane v smeti.
Če bomo s hrano ravnali tako, kot to počnemo sedaj, se bomo kmalu znašli v težavah, saj kmetijstvo pridela velik odstotek vseh toplogrednih plinov. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, v Sloveniji pojemo štirikrat več rdečega mesa, kot ga priporočajo zdravstvene organizacije, nekateri strokovnjaki tudi visok odstotek bolezni srca in ožilja v Sloveniji povezujejo z maščobami živalskega izvora. Marsikdo se je zaradi zgoraj omenjenih podatkov in tudi etičnih oz. drugačnih prepričanj odločil spremeniti način prehranjevanja, ter začel zauživati zgolj rastlinsko hrano.
Danes je veliko govora o onesnaževanju okolja, v večini primerov s strani vozil, zaradi uporabe nerazgradljive plastike, ne omenja pa se veliko živilske industrije, ki je po nekaterih podatkih celo največji onesnaževalec. Zakaj, menite, je tako?
Da, stališče Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) v okviru Združenih narodov (UN) je, da ima reja živali za našo prehrano večji ogljični odtis od vse prometne infrastrukture na svetu, pod katero spadajo vsi avtomobili, avtobusi, letala in ladje.
To pa je le en destruktivni aspekt živalske industrije. Živinoreja je en največjih porabnikov pitne vode. Prav tako je s svojimi odpadki en največjih onesnaževalcev naše vode. Preko uničevanja ekosistemov je največji uničevalec živalskih in rastlinskih vrst. Je vodilni vzrok za degredacijo zemlje in deforestacijo (izsekavanj gozdov). Sedemdeset odstotkov amazonskega pragozda posekajo zaradi reje živali.
Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije Slovenci (direktno) pojemo le 240.000 ton žit. Kljub temu, da jih pridelamo kar 547.000 ton, moramo uvoziti še 319.000 ton. Torej živali pojedo 2,6 krat toliko žit kot mi. Ali si s tem zagotovimo za prehrano vsaj meso? Ne. Proizvedemo 156.900 ton mesa, uvoziti pa ga moramo še 35.700 ton.
Negativne posledice mačehovskega odnosa do našega planeta opažamo že desetletja, napovedi okoljevarstvenikov za naslednje generacije so vse bolj črne. Če ne spremenimo svojih navad in če ne začnemo takoj, ne bomo uspeli ustaviti katastrofalnih sprememb na našem planetu. K temu lahko pripomore vsako podjetje, vsaka občina, vsaka družina, vsak posameznik … Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Zmanjšaj svoj ogljični odtis”, kjer bomo glasno ozaveščali o problematiki, spregovorili z zanimivimi sogovorniki in tudi tako poskrbeli za generacije, ki pridejo za nami.
To pomeni, da če bi hipotetično vsi Slovenci postali vegani, se bi poleg pašnikov, travinj, farm sprostila površina, na kateri se pridela 307.000 ton žita. Na tem področju bi lahko gojili stročnice, sadje, zelenjav ... Za ljudi. In še bi nam ostali pašniki, farme, travinje. Seveda pa je to odvisno od nas, ali se nam zdi prav zavreči toliko površine, toliko hrane in uničevati podnebje. Po moji oceni se o vplivu naše prehrane na okolje ne govori toliko, ker se preveč tiče naših osebnih odločitev. Ljudje preradi pričakujemo le pozitivne spremembe v drugih.
Za naš obstoj na tem planetu pa prehranjevanje, ki bazira na rastlinskih produktih, gotovo ni edini pogoj. Je pa absolutno neizogiben.
Kaj pa menite o porastu veganske prehrane, ki posnema burgerje, klobase in imitira 'originalno' različico? Se vam zdi to dobra spodbuda, da se ljudem dokaže, da lahko dobro jedo tudi z brezmesnimi različicami, ali gre povsem v napačno smer in gre zgolj za slab način promoviranja veganstva?
Kako se je po vaših izkušnjah veganstvo v Sloveniji sicer skozi leta spreminjalo? Se vam zdi, da je v tem času lažje biti vegan kot v preteklosti?
Veganstvo se tako kot v ostalem razvitem svetu tudi v Sloveniji bliskovito širi. Nekateri ljudje imajo do vseh novih stvari seveda pomisleke in predsodke. Vendar pa se danes zaradi poplave veganske ponudbe s strani trga vse več ljudi odloča za veganstvo oziroma vegansko prehranjevanje.
Verjetno k promociji veganstva pripomorejo tudi zvezdniki, športniki, ki so vegani, kot je npr. Novak Doković. Bi se moralo v vaših očeh veganstvo promovirati tudi na višji ravni?
Vsaka promocija etičnih in do okolja prijaznih odločitev je dobrodošla. Načeloma gre za princip povpraševanja in ponudbe. Več ko je zanimanja pri ljudeh, večji je interes med ponudniki, da zadovoljijo naše (etične) potrebe. Zato leži odgovornost na nas, s katere police bomo v trgovini vzeli izdelek.
Zdi se, da se za veganstvo in nasploh okoljsko ozaveščanje odloča vse več mladih. Vas to veseli?
Seveda, lepo je videti, da se z napredkom, evolucijo tehnologije razvija tudi evolucija etike, tako do živali kot do okolja. Na mladih svet stoji.
Nemalo ljudi vegane označi kot vsiljive, agresivne. Kaj porečete na tovrstne obtožbe?
Vegani smo podobni kot ostali ljudje, nekateri imamo dobre, drugi slabe lastnosti. Zelo pogosto pa so te obtožbe brez osnove. Če nekdo vidi oglas za veganski produkt, ga hitro označi za vsiljevanje, medtem ko oglasa za meso še opazi ne. Če je vegan asertiven, je avtomatično označen kot 'agresiven', če je prijazen, je avtomatično označen kot 'poženščen' ali 'hipi'. Vendar pa tako gleda na nas le nek manjši odstotek glasnih ljudi s predsodki. Taki ljudje se bojijo vsake nove stvari, ki je ne poznajo. Zdi pa se, da vegane in veganstvo večina ljudi sprejema z zanimanjem in odobravanjem.
Pretekli mesec je po spletu zaokrožil posnetek iz grozljivega stanja v ljutomerski prašičjereji. Kakšen vpliv imajo tovrstni posnetki na ljudi? Bo zaradi takšnih posnetkov v prihodnosti hrana rastlinskega izvora po vašem mnenju povsem vsakdanja in samoumevna?
Kakšen dolgoročen vpliv imajo te posnetki na ljudi vam ne znam odgovoriti. Je pa absolutno dobro, da se ljudje zavedamo, kakšno trpljenje zahtevajo naše prehranske kaprice.
Komu vse bi priporočili tovrsten način prehranjevanja? Bi ga morda komu odsvetovali?
Stališče s strani največjih prehranskih organizacij je že desetletja, da je vegansko prehranjevanje primerno za vse segmente populacije in vsa življenjska obdobja, vključno z nosečnostjo, dojenjem, zgodnjim otroštvom, otroštvom, najstniškim obdobjem, starejšo odraslostjo, fizično aktivne ter športnike. Ne le to, tako prehranjevanje bistveno zniža tveganja za srčnožilne bolezni, sladkorno bolezen tipa dva, določene vrste raka in debelost. Pravilnega veganskega prehranjevanja torej strokovna literatura nikomur ne odsvetuje, prej priporoča.
Če se veganstva ne lotimo ustrezen način, pa ima lahko na naš organizem verjetno tudi negativen vpliv. Kaj je torej nujno, da se temu izognemo?
Seveda, tako kot vsejede diete, se je treba pravilno lotiti tudi veganskega prehranjevanja, sicer lahko prinese določena tveganja. Pogosta napaka, ki jo še vedno delajo nekateri vegani je ne-uživanje vitamina B12. Vsejedi jedilnik omogoča sicer precej nezanesljiv vnos tega vitamina preko živalskih izdelkov, vegani pa ta vitamin uživamo preko prehranskega “dopolnila” ali izdelkov, ki so s tem vitaminom obogateni. Ta veganska oblika vitamina je proizvedena z bakterijsko fermentacijo podobno kot jogurt ali kislo zelje in je z vidika absorpcije primernejši od vitamina B12, ki je vezan na živalske beljakovine. Zato se taka oblika vitamina priporoča tudi vsejedi populaciji, sploh po petdesetem letu starosti.
Poleg vnosa vitamina b12 morajo vegani, ki so nagnjeni k nižji telesni teži, paziti na zadosten vnos kalorij. Ta pa se omogoči z večjimi ali pogostejšimi obroki. Lahko tudi z živili, ki imajo večjo energijsko gostoto. Se pravi, da na primer namesto fižola uživamo tofu, namesto oreščkov in semen raje več olja. Je pa po drugi strani nižja energijska gostota polnovrednih veganskih živil ravno prednost veganskega jedilnika, saj smo danes ljudje v večini nagnjeni k prekomerni telesni teži.
Lahko morda, prosim, naštejete tri mite, povezane z veganstvom, ki ne držijo in to obrazložite.
Neznanstveni mit, ki ne umre, je, da veganska prehrana ne vsebuje dovolj beljakovin. V resnici pa pri izenačenim kalorijskim vnosom vsi – vsejedi, vegetarijanci in vegani dnevno zaužijemo okoli 170% potrebnih beljakovin.
Drugi mit je, da veganski jedilnik ne vsebuje dovolj železa, medtem ko raziskave kažejo, da je pojavnost slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa med vegani kot vsejedi enaka, in sicer približno 5%, predvsem med ženskami.
Med ljudmi obstaja tudi mit, da so v mesu prisotne 'neke snovi', ne vedo ravno katere, ampak zagotovo so 'nekatere', ki jih ne moremo zaužiti iz drugih virov. Ta mit se včasih tudi podaljša v mit, da brez mesa moški ne morejo biti moški, ženske pa ne morejo postati matere. Vse to pa so seveda le miti, ki so že desetletja popolnoma ovrženi s strani znanosti.
Kaj bi svetovali ljudem, ki si želijo spremeniti svoj življenjski slog in postati vegan?
Čeprav je danes postati vegan zelo lahko, bi vsakomur vseeno priporočal Veganski izziv, ki ga prostovoljci izvajamo v okviru Slovenskega veganskega društva. Veganski izziv je popolnoma brezplačen spletni program, v katerem 30 dni po e-pošti dobivate uporabne informacije, napotke in preko 100 receptov za zajtrk, kosilo in večerjo. Mnogi so na ta način čez noč postali vegani. Skratka, toplo priporočam.