Eden od indikatorjev, ki jih za ocenjevanje varnosti pacientov v posameznih državah upošteva Organizacija za varnost in sodelovanje (OECD) je tudi število primerov, v katerih po operaciji v telesu pacienta ostanejo "tuja telesa", kot so kirurške škarje, igle, pincete in drugi operacijski pripomočki.
Glede na zadnje poročilo OECD se Slovenija med dvajsetimi industrijsko razvitimi državami z 2,9 primeri na 100.000 bolnišničnih odpustov uvršča na šesto mesto, za Belgijo, ki ima tovrstnih primerov najmanj (0,5), Dansko (1,6), Izraelom (1,6), Poljsko (1,9) in Irsko (2,5).
V VB dvakrat več primerov kot pri nas
Velika Britanija se s številom puščenih "tujih predmetov" v telesu pacienta po operaciji ne more pohvaliti. S številko 5,5 je zabeležila trikrat več primerov kot Poljska (1,9) in dvakrat več kot Slovenija.
Najslabše je v Švici, kjer beležijo 11,6 primerov puščanja "tujih predmetov" v telesu bolnika. Slabo družbo ji delajo Nova Zelandija (10,6), Avstralija (8,6), Kanada (8,6), Portugalska (6,5), Francija (6,2) Norveška (6,0), Nemčija (5,5) in Velika Britanija (5,5).
Boljše od povprečja OECD (5,0) imajo na Švedskem (4,6), v Španiji (4,3), ZDA (4,1), na Finskem (3,9), v Italiji (3,5) ter v državah, vključno s Slovenijo, ki smo jih omenili na začetku.
Zmanjšanje tveganja s štetjem in dobro komunikacijo
Joice Robin iz britanske organizacije Pacient Concern opozarja na ukrepe, ki bi jih bilo potrebno sprejeti na tem področju, da ne bi prihajalo do tovrstnih tveganj.
Poudarja, da bi morale biti bolnišnice obvezane preveriti število instrumentov po vsaki operaciji in da pušanje škarij in igel v telesu pacientov ne bi smelo biti podvrženo vprašanju sreče.
Poročilo OECD ugotavlja, da k zmanjšanju tveganja prispeva preštetje instrumentov po operaciji in dobra komunikacija med člani operacijskega tima.
Očitno imajo najslabšo komunikacijo v Švici.