Po besedah Janeza Tomažiča z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, so lani prepoznali 60 novih primerov hiva, letos pa 25. Še enkrat toliko jih pričakujejo do konca leta.
In medtem ko je v Sloveniji večina hiv pozitivnih med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, pa mora biti po besedah Evite Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje preventiva usmerjena v vso populacijo, zlasti mlade, saj se lahko ta trend zelo hitro spremeni.
V svetovnem smislu je največ hiva v podsaharski Afriki med mladimi, virus pa se širi zlasti s heteroseksualnimi stiki. Tako je lani na svetu zaradi aidsa umrlo milijon ljudi, dva milijona se jih je na novo okužilo.
Največ okužb s hiv po besedah Tomažiča pri nas odkrijejo okoli prvega decembra, ko je tudi največ testiranj. "Večina jih na testiranje pride prestrašenih, nekateri so ekstremno prestrašeni in se sploh ne morejo umiriti. Prestrašeni so, ker so se tvegano obnašali, nato pa pride do streznitve, kaj pa spolno prenosljive bolezni, kaj pa hiv? Prestrašenost je najboljša preventiva, če ni že prepozno," meni Tomažič.
Niso dobro osveščeni
Mitja Ćosić z Legebitre, ki od leta 2009 izvaja testiranje v skupnosti moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, je pojasnil, da skušajo ljudi navaditi, da bi se testirali redno in da bi to postalo del rutinske skrbi za zdravje. "So pa obdobja, ko je testiranj več, to je okoli 1. decembra, po novoletnih praznikih, pred in po poletju," je dejal. In čeprav so osredotočeni na moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, pa se na njih obračajo tudi ostali mladi.
"In opažam, da niso dobro osveščeni," pravi. To pripisuje dejstvu, da velikih preventivnih kampanj proti hivu ni več, ni tudi sistematične spolne vzgoje v izobraževalnem sistemu, poleg tega pa veliko prispeva stigma in mišljenje "meni pa se to ne more zgoditi".
Ravnatelj gimnazije Šentvid Jaka Erker je pritrdil, da so dijaki zelo slabo obveščeni in osveščeni o varni spolnosti in spolno prenosljivih boleznih. Zato so se na šentviški gimnaziji odločili, da bodo imeli vsako leto dan zdrave šole, v okviru katerega imajo različne delavnice. Nekatere si lahko dijaki sami izberejo, medtem ko je za dijake prvega letnika obvezna delavnica o varni spolnosti in hivu, ki jo izvajajo študenti medicine.
Mladi in spolnost
Leskovškova je dodala, da raziskave kažejo, da bi se mladi pozneje odločili za prvi spolni odnos, če bi takrat imeli možnost dostopa do korektnih informacij. V zadnjih letih se je povprečna starost, ko se mladi odločajo za prvi spolni odnos, spustila za eno leto, dekleta pa se predvsem bojijo neželene nosečnosti. In čeprav jih v začetku spolne aktivnosti 75 odstotkov uporablja kondom, pa ta uporaba pozneje zelo pade, je pojasnila.
Dodala je, da bi morali mladi v obvezno popotniško oziroma dopustniško opremo umestiti tudi kondom. "Saj vemo, da se priložnosti za intimne stike ne ponudijo sredi belega dne in to pred lekarno," je dejala in dodala, da bi to moral postati standard, tudi če na koncu ni priložnosti za uporabo kondoma.
Ob tem pa je Tomažič opozoril, naj se vsakdo, ki pomisli, da bi se lahko okužil s hiv, odloči za testiranje. To je po njegovih besedah preventivni ukrep, ki ima najboljše učinke v družbi, saj ob dovolj zgodnji diagnozi tudi hitro zdravijo ter s tem omogočajo kakovostno in normalno pričakovano življenjsko dobo ter preprečujejo širjenje hiva.
Statistka pa kaže, da je 50 odstotkov novih okužb poznih, ko ima posameznik že zelo načet imunski sistem oziroma ima že aids, pravi Tomažič. Tako je po njegovih besedah v Sloveniji 600 oseb, ki imajo potrjen status hiv pozitiven, po njihovih predvidevanjih jih je še 200 ali 300, ki še niso potrjeni. "In ti se ne testirajo zaradi stigme," je dodal.