Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil kazalnike o zdravju v slovenskih občinah. Na nivoju celotne Slovenije novi podatki kažejo, da se je v primerjavi z lanskoletno objavo prebivalstvo Slovenije nekoliko postaralo, bolj izobrazilo in več delalo.
Zmanjšala se je celotna umrljivost in tudi umrljivost po najpogostejših vzrokih, zaradi česar je daljše pričakovano trajanje življenja. Zmanjšal se je tudi delež prekomerno prehranjenih otrok, stopnja sprejetih v bolnišnico s poškodbami v transportnih nezgodah in z zlomi kolka ter novih primerov raka.
Pozitiven premik so zabeležili tudi v kategoriji izdanih zdravil za zdravljenje duševnih težav in za zniževanje krvnega tlaka. Več pa je bilo izdanih receptov za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in proti strjevanju krvi. Poslabšal se je kazalnik bolniške odsotnosti.
Med občinami, kjer je umrljivost zaradi raka pri ljudeh, starih do 75 let, najvišja so Trnovska Vas, Velika Polana, Štore, Črenšovci, Kozje, Cerkvenjak in Loški Potok. Novi primeri raka so se po občinah pojavljali v razponu od 1,7 do 8,3 na 1000 prebivalcev. Najvišja prezgodnja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja pri ljudeh, starih do 75 let, je med občani Hodoša, Loškega Potoka, Trnovske vasi, Velike Polane in Odrancev.
Najbolje je v Trzinu
Kazalec o razvitosti občin prikazuje razlike med občinami, kjer so upoštevani tako ekonomski dejavniki, socialni kazalniki, kot tudi kulturni vidik in naravne danosti. Zajema različne vidike občinskega delovanja in bivanja ter delno že sam pojasnjuje nekatere dejavnike, ki vplivajo na zdravje prebivalcev, pojasnjujejo na NIJZ.
Najbolje se je po omenjenem kazalniku odrezala občina Trzin, sledijo pa ji Komenda, Domžale, Novo mesto, Horjul, Ljubljana, Grosuplje, Šoštanj, Mengeš, Šempeter – Vrtojba in Šenčur.
Pri tem na NIJZ opozarjajo, da pri občinah z majhnim številom prebivalcev kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj. V izračun povprečij se je tako pri nekaterih kazalnikih število let, vključenih v izračun, povečalo s 3 na 5.
Alkohol še vedno problem
V letu 2015 je prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju spil 114 litrov piva, 44 litrov vina in 2 litra žganih pijač. Alkohol je ena osrednjih tem letošnje publikacije. "Raba alkohola v Sloveniji še vedno predstavlja resen problem," pravijo na NIJZ. Druga izpostavljena tema je alkohol in duševno zdravje, saj je dostopnost alkohola tradicionalno visoka, različne težave z zdravjem, ki jih povzroča, pa so pogoste in prizadenejo vse generacije. "V Sloveniji še nismo uvedli vseh dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike, čeprav jih slovenska javnost močno podpira," poudarjajo na NIJZ.
V občinah Kostel, Radeče, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, osilnica in Bovec so zabeležili najmanj primerov, ko je bilo potrebna bolnišnična obravnava zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov.
Letošnja raziskava je dodala dva nova kazalnika, ki prikazujeta podatke o obolevnosti prebivalstva zaradi klopnega meningoencefalitisa in podatke o sosedski povezanosti občanov. Slednja je ena od socialnih mrež, ki pomembno prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju. Med občinami, kjer je v oblike pomoči na domu vključenih več kot 3,5 odstotka prebivalcev nad 65 let so Šalovci, Kobarid, Šempeter - Vrtojba, Brda, Radeče, Ruše in Postojna.
dezurni@zurnal24.si