Svetovna zdravstvena organizacija WHO ocenjuje, da bi se zaradi velike kužnosti različice omikron epidemija lahko kmalu končala. Z omikronom bi se v Evropi do marca lahko okužilo 60 odstotkov ljudi in to bi lahko pomenilo konec pandemije. "Možno je, da se regija premika proti nekakšni končnici pandemije," ocenjuje direktor WHO za Evropo Hans Kluge, ki pa hkrati poziva k previdnosti zaradi sposobnosti virusa, da mutira.

"Vsakršna napoved je nekorektna"

"Napovedi je veliko, operira se z različnimi izhodišči in poskuša pokazati, kdaj bo konec epidemije. Mislim, da je še čas, da še počakamo. Ko bodo številke začele padati, bodo bistveno bolj nakazale, koliko časa se še vrtimo okoli te situacije. Vsakršna napoved v tem smislu je nekorektna," pa pravi  in namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager.

V eni uri najprej negativen in nato pozitiven

Znano je, da je kužnost pri omikronu bistveno večja kot pri delti in da je inkubacijska doba bistveno krajša. Zadnji podatki pa nakazujejo celo, da bi lahko bila inkubacijska doba le en dan. "Zaenkrat študije še potekajo in ne morem navesti še nobene, ki bi to potrjevala. Dejstvo pa je, da iz situacij in epidemioloških raziskav različnih držav prihajajo podatki o izjemno hitrem prenosu, veliko pa je tudi podatkov, da so ljudje znotraj ene ure na dveh različnih testih najprej negativni in nato že pozitivni," pravi Čakš Jagrova.  

Priporočila glede odvzema brisa nespremenjena

Priporočila glede odvzema brisa, čeprav številni poročajo, da so bili pri odvzemu iz nosu negativni, pri odvzemu iz žrela pa pozitivni, ostajajo nespremenjena. "Mikrobiologi so tisti, ki način odvzema definirajo. Zaenkrat je njihova doktrina, da se vzorci jemljejo kot doslej, ni kakšnih odstopanj in ni priporočil o spremembi, ne evropskega centra za nalezljive bolezni ne WHO," pravi Čakš Jagrova. 

Je med cepljenimi in necepljenimi razlika?

Čakš Jagrova je tudi prepričana, da tako kot je veljalo za delto, velja tudi za omikron: glede prenosa bolezni obstajajo razlike med cepljenimi in necepljenimi. "Študije glede delte so pokazale, da je količina virusa, ki ga izloča cepljena oseba, bistveno manjša kot pri tistih, ki je necepljeni. Prav tako je potek bolezni pri cepljenjem boljši oziroma blažji kot pri necepljenem. Cepljenje je, kar se omikrona tiče, tisti varovalni mehanizem, ki nam omogoča, da se preprečuje povečanje števila hospitalizacij," poudarja Čakš Jagrova. Podatki glede omikrona pa kažejo tudi, da je število tistih, ki so težje bolni, višje v državah, ki imajo nižjo stopnjo precepljenosti. 

dezurni@styria-media.si