Človek gre torej na zdravljenje v bolnišnico, kjer stakne bolnišnično okužbo, ki bi se za razliko od primera gospe iz Ljubljane, lahko končala bistveno slabše. Tudi za posledicami vsem najbolj znane MRSE, ki je sinonim za tovrstne okužbe okužbe, ljudje umirajo. Nasploh lahko zdravljenje kaj hitro zaplete. Zaradi padca imunskega sistema lahko bolnik zboli  za meningitisom, pljučnico, sepso.

V Evropski uniji se vsako leto v bolnišnicah z raznimi virusi in bakterijami okuži 2,6 milijona bolnikov, od tega pa jih kar 91.000 umre.

Zdravljenje plačali sami

"Mama je bila operirana zaradi kolka, pozneje smo ugotovili, da je staknila MRS0 in prave težave so se šele začele," nam je povedala Ljubljančanka. "Po okrevanju po operaciji je okužba ostala, bolnišnica, v kateri so jo operirali, pa se s tem ni več želela ukvarjati. Mamo smo vzeli domov in čakali na dom upokojencev, kjer sicer poskrbijo za te ljudi, vendar je treba pred tem opraviti pregled. V primeru kolonizacije je bilo namreč treba najti sobo z osebo z enako okužbo ali enoposteljno sobo. Ker je bila na razpolago le dvoposteljna soba, smo v dokazilo, da bolezno ni več, morali prinesti izvid, oziroma sami plačati bris. Testiranje je bilo samoplačniško, enako je veljalo za kreme, s katerimi se je morala mazati," je dodala Ljubljančanka.

Odgovornost skoraj nemogoče dokazati

Na srečo se je v tem primeru vse dobro izteklo, čeprav je bolnišnična okužba nepokretni bolnici in njenim svojcem dodatno otežila življenje. "Pozneje sem izvedela, da je to precej običajna stvar v slovenskih bolnišnicah. Seveda sem pozanimala, če je smiselno zahtevati odgovornost ali odškodnino. Ker so mi povedali, da je vse skupaj težko dokazati, smo se odločili, da na zadevo pozabimo," je dodala hčerka bolnice. 

Da bo posameznik zelo težko dokazal odgovornost ustanove, se strinja tudi Viktorija Tomič, predsednica Nacionalne komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb, na katero se obrne največ ljudi s tovrstnimi težavami. 

Nadzor nad bolnišnicami bi moral biti drugje

"Jaz sem zagotovo oseba, ki igram na odprte karte, torej na to, da je treba priznati napako. Vendar, ker zelo dobro poznam bakterije, s katerimi se vsak dan srečujem, zelo dobro vem, kaj vse mora biti izpolnjeno, da bi sploh lahko začeli razpravljati, kjer se je ta človek okuži," nam je pojasnila specialistka klinične mikrobiologije, ki je ob tem navedla primer. 

"Poglejte osebo, ki pride v bolnišnico na nek poseg. Če na začetku ni bila natančno pregledana, z dobrimi brisi, potem je pravzaprav nemogoče sto odstotno reči, da je to okužbo dobila prav tam, saj se lahko okužba širi tudi zunaj bolnišnice. Seveda imamo postopke, s katerimi bi jih lahko genotepizirali na izvenbolnišnične in bolnišnične. To smo počeli, vendar se je izkazalo, da pri bolnišnični MRSI prevladuje en genotip, zato je nemogoče reči iz katere bolnice izhaja. Ne gre za to, da ne bi želeli izpostaviti krivca, čeprav sama menim, da so pravi mehanizmi za nadzor nad bolnišnicami drugje, to je v doslednem izvajanju ukrepov proti okužbam," je dodala Tomičeva.

Zaskrbljujoči podatki

Seveda takšna razlaga bolnikom in njihovim svojcem ne pomaga veliko, dodatno skrb pa povzročajo najnovejši podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ( ECDC), po katerih ima vsak dan v evropskih bolnišnicah vsak 15. bolnik eno izmed bolnišničnih okužb, enako velja za vsakega 26. prebivalca dolgoročnih domov za oskrbo. 

Slabi podatki za Slovenijo

Okužbe so najpogostejše na oddelki za intenzivno terapijo, kjer so podatki za Slovenijo precej slabi,  nam je ob predstavitvi podatkov raziskave ECDC povedala predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje ( NIJZ) Irena Klavs. "Različne prevelence bolnišničnih okužb so ocenjene na osnovi podatkov iz različnih pododdelkov in najpogostejše bolnišnične okužbe so na oddelkih za intenzivno zdravljenje, kar je pričakovano. Tukaj je slab podatek za Slovenijo. Po zadnji presečni raziskavi, kjer gre za premilinarno oceno, je imela približno tretjina pacientov na enotah intenzivnega zdravljenja na dan zbiranja podatkov bolnišnično okužbo, v Evropi  je ocenjena pogostost približno ena petina," je dejala predstavnica NIJZ.

Pomanjkanje strokovnega osebja

Najpogostejše v bolnišnicah pride do okužb sečil, okužbe kirurških ran in pljučnice, kjer smo smo se prav tako slabo odrezali.  "Prevalenca bolnišnične pljučnice v slovenski presečni raziskavi je bila skoraj dva odstotka, kar je veliko" je dejala predstavnica NIJZ, ki je opozorila tudi na pomanjkanje primernega strokovnega osebja. "V letu 2016 je imelo samo šest bolnišnic od 21. tih ustrezno število zdravnikov s tega področja, kar se tiče sester, je imelo 11 bolnišnic od 21. tih ustrezno število zaposlenih sester, ki se ukvarjajo s področjem bolnišničnih okužb."