Hrvaški mediji poročajo o povečanem številu primerov mišje mrzlice med pohodniki, ki so se gibali na območju Medvednice. "Medvednica je bila kot žarišče virusa prepoznana že leta 2012, ko je izbruhnila prva epidemija," je za hrvaški portal 24sata povedala Alemka markotić iz Klinike za infektivne bolezni Dr. Frana Mihaljevića v Zagrebu. 

V kliniki so od začetka leta sprejeli že dvajset bolnikov, ki so imeli diagnozo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS) ali po domače mišjo mrzlico. V drugih bolnišnicah so zabeležili še deset primerov bolnikov z isto diagnozo.

Po dostopnih podatkih se je večina bolnikov gibala na širšem območju Medvednice, hrvaški mediji pa navajajo tudi možno okužbo v okolici Siska in Ivanić Grada. 

Kaj je mišja mrzlica?

Mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. "Med temi ločimo več antigensko različnih vrst, ki se med seboj ločujejo tudi po vrsti gostitelja, kakor tudi glede na geografsko pojavljanje," navajajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. "Bolezen so prvič opisali japonski zdravniki v Mandžuriji in ruski v Sibiriji."

Dodajajo, da je poznanih več kot 25 antigensko različnih virusnih vrst. "Bolezen pri ljudeh povzročajo predvsem virusi Hantaan, Seoul, Puumala in Dobrava," pojasnjujejo pri NIJZ. "V Sloveniji bolezen povzročata predvsem virusa Puumala in Dobrava."

Inkubacijska doba do štirih tednov

Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno dva do štiri tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. "Povzročitelj kroži v naravnih  žariščih  predvsem med glodalci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci," razlagajo pri NIJZ. "Povečano število obolenj je običajno povezano z  povečanim številom miši in podobnih glodalcev."

Ljudje smo naključni gostitelji virusa. "Predpostavlja se, da se bolezen z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov (seč, iztrebki, slina) glodavcev," pravijo pri NIJZ. "S temi iztrebki se okuži hrana, voda in okolje."

Več jo je pomladi in poleti

Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo delo na polju in v gozdu dela. "Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev," opozarjajo pri NIJZ: "Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju pa tudi v mestih, kjer  glodalci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih."

dezurni@zurnal24.si