Sprememba zakona o pacientovih pravicah je zato edina iz nabora obljubljene zdravstvene reforme ministrice Milojke Celarc Kolar, ki nam obljublja boljše urejanje čakalnih vrst in krajše čakalne dobe. Na novo pa določa tudi nekatere pravice in obveznosti bolnikov.

Inšpekcija ugotovila številne napake 

Kot v pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje, želijo s spremembami zakona kar se da obvladati čakalne vrste in pri tem navajajo najpogostejše kršitve, ki jih je ugotavljal njihov zdravstveni inšpektorat.

•  bolnike s stopnjo nujno so uvrščali na čakalni seznam,
•  vrstni red pri obravnavi bolnikov ni bil upoštevan
•  zdravstvene storitve so bile izvedene pri bolnikih, ki niso bili vpisani na čakalni seznam in pri katerih ni šlo za nujne storitve,
• stopnje nujnosti so bile v čakalnem seznamu neustrezno dokumentirane, bolniki so bili vpisani na čakalni seznam na isti dan, kot je bila izvedena storitev, pa ni šlo za nujne primere. 

Gre za primere, ki jih poznamo, sprememba zakona pa naj bi jih rešila tudi z na novo opredeljenim čakalnim seznamom, ki dopušča le še elektronsko vodenje seznamov in nič več ročnega vnašanja in upravljanja z njimi. 

Čakali naj bi le pol ure?

Za bolnike je še kako pomembna nova opredelitev čakalnega časa, čeprav je vprašanje, če se ga bodo izvajalci držali. Medtem, ko je čas čakanja v ambulanti na primarni zdravstveni ravni zdaj omejen na 20 minut, na sekundarni in terciarni ravni pa na eno uro, novela čakalni čas opredeljuje na pol ure ne glede na raven obravnave, kar pa ne velja za nenaročene bolnike.

Ta časovna omejitev začne teči od določenega termina in ne od prihoda bolnika v ordinacijo, kar pomeni, da bodo morali zdravstveni delavci poskrbeti za to, da ne bodo naročali več ljudi v istem terminu.

Nova stopnja nujnosti na napotnici: Zelo hitro

Medtem ko so zdaj stopnje nujnosti na napotnici nujno, hitro in redno, pa naj bi bilo po novem še zelo hitro. Ob takšni stopnji nujnosti bo bolnik moral biti obravnavan v roku dveh tednov, medtem ko se roki za ostale stopnje nujnosti ne spreminjajo. Bolniki s stopnjo nujno bodo morali napotnico uveljavljati še isti oziroma naslednji dan.

Obvezno obveščanje bolnikov

Pri stopnji nujnosti zelo hitro naj bi bil ta rok sedem dni od izdaje napotnice, pri hitro in redno pa se bodo bolniki morali uvrstiti na čakalni seznam v roku meseca dni od izdaje napotnice. Predlog novele tudi predvideva, da bodo izvajalci zdravstvenih storitev morali stopiti v stik z vsakim bolnikom. To pomeni, da bo morala koordinatorka v bolnišnici najmanj pet dni pred operacijo stopiti v stik z bolnikom in preveriti ali pride na poseg. 

Za bolnika, ki se sam odloči, da želi zdravljenje opraviti pri točno določenem izvajalcu, ne veljajo določbe o najdaljši čakalni dobi. 

Termina ne smejo odpovedati

Ko bolnik enkrat dobi termin, ta ne sme biti odpovedan zaradi odsotnosti zdravstvenega delavca, razen zaradi objektivnih razlogov. V takšnem primeru mora biti bolnik prenaročen na nov termin, ki pa ne sme biti pozneje kot v enem tednu.

Večje obveznosti tudi pri bolnikih

Veliko bolnikov se tudi ne odzove na termin, predvsem na specialistične preglede, iz bolnišnic poročajo kar o 15 tih do dvajsetih odstotkih takšnih, ki se pred tem ne opravičijo. Novela sedaj zaostruje obveznost bolnikov, da sporočijo, da na naročeno zdravstveno storitev ne bodo mogli priti:

• do deset dni pred operacijo ali pregledom se bodo lahko opravičili brez razloga
• manj kot deset dni bo treba navesti utemeljen razlog
• neupravičena odsotnost pomeni ćrtanje s čakalnega seznama

Kazen za neustrezno sporočanje o morebitni odsotnosti bo torej črtanje s čakalnega seznama, ponovna prijava pa bo mogoča šele po pretečenih treh mesecih od datuma naročene storitve.

dezurni@zurnal24.si