Nedavno nazaj je nemška tiskovna agencija poročala o nenavadnem dogodku, o Dancu, ki se je z avtodomov kar naenkrat ustavil pred tunelom na avtocesti in ni želel več naprej. Kot je sporočila lokalna policija, jim je med vožnjo do tunela peš prišel nasproti moški, ki je parkiral na odstavnem pasu. Policistom je dejal, ni zmožen peljati skozi tunel. Policisti so Danca pospremili do avtodoma ter njemu ter njegovi ženi, ki je prevzela krmilo, pokazali drugo pot na Nizozemsko.

Dogodek ni nič tako zelo neobičajnega, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Ceste in avtoceste so prepolne voznikov, ki se spopadajo s takšnimi ali dugačnimi fobijami. Nekatere je strah parkiranja, drugih križišč, včasih pa so tako močne, da si na primer ne upamo zapeljati v tunel.

V tunelu doživela panični napad

 "V tunelu sem doživela panični napad, bilo je grozno. Komaj sem zapeljala ven, vsa prepotena, srce mi je razbijalo, v rokah mravljinci, da sem komaj držala volan. Od takrat sem se izogibala tunelom, pa si predstavljate, kako se je zavlekla moja vožnja iz Ljubljane do Maribora, saj ni pomagalo niti, ko je bil kdo zraven. Izogibali smo se tunelom, pred Trojanami zapeljali ven z avtoceste in potem še pred tuneloma pred Slovensko Bistrico,"  težavo opiše naša sogovornica, Štajerka s službo v Ljubljani, ki ne želi biti imenovana: "Danca še kako razumem, do zadnjega je upal, da bo šlo, potem pa blokada," je dodala. 

Napadi se pojavijo nepričakovano, pogosto brez opozorilnih znakov, brez razlogov ter brez dejanskih groženj. Sam panični napad lahko traja od 5-10 min oziroma si lahko napadi sledijo eden za drugim.  Ker se pojavijo nepričakovano, z neprijetnimi simptomi, ljudje razvijejo strah pred ponovnimi paničnimi napadi.

"Očitno je gospod doživel hud strah, ki se je razvil v panični napad," pojasnjuje psihoterapevtka Pika Bensa. "Ljudje ob paničnem napadu poleg strahu občutijo še različne telesne in fiziološke spremembe, ki se kažejo kot hitro bitje srca, težko, pospešeno dihanje, bolečine v prsih, potenje, napetost v mišicah, spremenjen vid, sluh, drugačno, popačeno zaznavanje sebe ali okolico. Strah jih je, da da bodo izgubili kontrolo, da se jim bo zmešalo, ali pa bodo umrli," dodaja.

Zdravje Panični napad lahko doleti vsakega izmed nas

Izogibanje zastrašujoči situaciji 

Gre torej za resno in hudo izkušnjo, ki zaradi hudega strahu pred ponovnimi paničnimi napadi, pelje k izogibanju določnim situacijam, kar je seveda obremenjujoče tako za bolnika kot njegove najbližje: "Potem pa ljudje razvijejo različna izogibalna vedenja. Začnejo se izogibati situacijam, kjer bi ponovno lahko doživeli panični napad. Razvijejo motnjo, ki ji rečemo agorafobija, to pomeni strah pred odprtim prostorom. Ljudje začnejo krčit svoj življenjski prostor, ostajajo doma, kjer se počutijo varne. Nehajo se družit s prijatelji, niso več fizično aktivni. In ob tem postajajo vse bolj depresivni. Nekateri pa si izberejo nekoga, ob katerem se dobro počutijo in ta za njih postane "varna" oseba in samo z njo se lahko odpravijo od doma, v za njih zastrašujoče se situacije," pravi stokovnjakinja.

Najpogosteje se jim to dogaja v velikih nakupovalnih centrih, v gledališču, v kinu, v cerkvi, ali pa pri vožnji z avtomobilom na avtocesti, viaduktih, tunelih. Pogosti so pri vožnji z dvigalom, gondolah, žičnicah in pred letenjem z letali.

Glavni krivec je stres

Panična motnja po mednarodni klasifikaciji spada med anksiozne motnje, ki pa so najpogostejše motnje v svetu in so posledica stresa. Danes govorimo, da je 70 - 90 odstotkov bolezni posledica stresa. Za anksiozne motnje je značilen stalen in neobvladljiv strah oziroma zaskrbljenost. Ljudje so zaskrbljeni tudi takrat, ko za to ni nobenih razlogov. In v skrajnih primerih onemogoča vsakdanje funkcioniranje. Pojavljajo se pri ljudeh vseh starosti, prizadenejo oba spola, pogostejše obolevajo ženske. 

Alarmantne številke Ustavimo se, preden bo kaj ustavilo nas

Sprožilci so lahko različni

Psihoterapevtka pojasnjuje, da so anksiozne motnje običajno posledica kombinacije različnih dejavnikov, sprožlci pa so lahko različni: "Nekateri ljudje so bolj dovzetni za nastanek tovrstne motnje zaradi dedne komponente, razvoja psihološki dejavnikov v družini in pa zaradi osebnih lastnosti posameznika. Motnjo pa običajno sprožijo različni neprijetni dogodki, kot so na primer zdravstvene težave pri posameznikih ali pa v družini, različne izgube na primer službe, bližnje osebe, finančne težave, kopičenje manjših stresnih situacij, pomembne življenjske spremembe ali pa uživanje raznih psihoaktivnih substanc."

Motnjo je treba sprejeti, brez očitka krivde

Panične in ostale anksiozne motnje zdravijo s kombinacijo zdravil, to je antidepresivov in anksiolitikov, ter psihoterapije: "Prva izbira med psihoterapevtskimi pristopi ali modalitetami je vedenjsko kognitivna terapija KVT. V prvi fazi delamo s klientom na psihoedukaciji, to pomeni, da se klient seznani z motnjo in jo sprejme, brez občutkov krivde," pojasni psihoterapevtka Pika Bensa.