"V poletnih mesecih tudi v otroških zdravstvenih službah opažamo porast obiskov zaradi pikov žuželk in dehidracije oziroma manjšega vnosa tekočin," pravi vodja pediatrične nujne medicinske pomoči Tatjana Grmek Martinjaš. 

Zdravniška pomoč le redko potrebna

Gre predvsem za pike čebel in os. "V zadnjem letu pa je presenetljivo veliko pikov komarjev, zaradi katerih tudi sredi noči prihajajo po pomoč," razlaga Grmek Martinjaševa. "Zelo pomembno je, da pravilno oskrbimo pike. Le malo pikov je takih, da je potrebna zdravniška pomoč, kaj šele nujna medicinska pomoč," dodaja vodja pediatrične nujne pomoči. 

Ključen je tretji dan

Foto: arhiv Žurnal24 osa, pik ose Če nas piči čebela, je treba želo odstraniti, mesto pika hladiti z obkladkom, uporabimo lahko tudi sodo bikarbono, ki naj bi izničila strup. Na mestu pika je lahko še naslednji dan oteklina in bolečina, kar ne pomeni, da je kaj narobe, pravi Grmek Martinjaševa. "Šele po tretjem dnevu pa vidimo prave zaplete, kot so vnetja, v tem primeru je treba k zdravniku," opozarja Grmek Martinjaševa.

Tudi pri piku ose, ki po navadi ne pušča žela v koži, mesto pika hladimo, lahko uporabimo antihistaminično mazilo. "Tisti, ki so na pike alergični, morajo s sabo imeti zdravila, če jih nimajo, naj čim prej poiščejo zdravniško pomoč." 

Otroku ne ponujajte le vode!

Foto: Profimedia Bolan otrok Drugi razlog za obisk nujne pediatrične pomoči so tudi v tem poletju dehidracije, ki so najpogosteje posledica črevesnih okužb z bruhanjem in drisko. Pri tem je pomembno, da bolnemu otroku ne ponujamo večjih količin vode, saj bo v tem primeru ponovno bruhal. Ponujamo mu vodo s sladkorjem in soljo po požirkih, svetuje pediatrinja. 

Dehidracija lahko nastane tudi zaradi neugodnih razmer, kot je pregret avto, in zaradi predolgega zadrževanja na prostem v času, ko je sonce najmočnejše. Simptomi dehidracije pri otroku so suha usta, jok brez solz in neodvajanje vode. 

Alkohol in kava sta diuretika

Foto: Profimedia alkohol Vročinski vali povzročajo težave tudi odraslim, najbolj pa so na udaru kronični bolniki in starejši, ki žejo slabše zaznavajo in zato spijejo manj. Družinska zdravnica Neža Starič svetuje, da skrbimo za vnos zadostnih količin tekočine, predvsem vode ali morda izotonične napitke. Odsvetuje sladke pijače ter alkohol in kavo, ki sta diuretika in še odvajata vodo iz telesa. 

Ob daljšem zadrževanju na prostem smo pozorni na znake pregretja, ki so glavobol, bruhanje, motnje zavesti, ki jim sledijo krči, koma in lahko tudi smrt. Če opazimo take znake, nemudoma pokličemo 112.