Zaradi rabe tobaka v Sloveniji pripisujemo 19 odstokov vseh smrti prebivalcev starih več kot 30 let. Pri nas vsak dan zaradi bolezni, pripisljivih kajenju, umre deset oseb, kar pomeni 3.600 na leto. Četrtina od teh že pred 60. letom starosti.
Po podatkih ministrstva za zdravje, stroški zdravljenja bolezni, stroški izgube produktivnosti in prezgodnje umrljivosti znašajo kar pet odstotkov BDP in več kot štirikrat presegajo prilive z naslova trošarin na tobačne izdelke.
Preberite še: Ministrica za zdravje dobila posebno priznanje
"Noben legalno prodajani izdelek ne naredi toliko škode na svetu, kot so to tobačni izdelki. Vsako leto na svetu ubije šest milijonov ljudi in če ne bomo ukrepali, bo v 21. stoletju z njim povezanih kar milijarda smrti. Tobačna industrija iz nesreče drugih kuje ogromne dobičke, saj še vedno poskušajo s prikritim oglaševanjem pridobiti vedno nove kadilce, predvsem v nerazvitem svetu, med ženskami, revnimi in mladimi," opozarja Tomaž Čakš, nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za področje obvladovanje rabe tobaka.
Ogromni dobički na račun smrti
Tobačna industija za vsakega umrlega kadilca potrebuje vsaj enega novega, da lahko še naprej kopičijo dobiček na račun bolezni in smrti, dodaja strokovnjak, ki opozarja na dodatne ukrepe.
"Pomembno je ustvariti generacijo mladih ljudi, ki ne želijo kaditi in z ukrepi "de-normalizirati" kajenje, to je z ukrepi v novo sprejetem zakonu in dodatnimi ukrepi (prepovedi kajenja v prostorih, kjer se otroci zbirajo, programi za preprečevanje kajenja, ki temeljijo na medsebojni aktivnosti med mladostniki, vplivanje na starše, da opustijo kajenje in spodbujanje družin, da so njihovi domovi brez cigaretnega dima," je dejal Čakš.
Slovenija z novim zakonom
V Sloveniji smo sicer sprejeli novi protitobačni zakon, ki predstavlja sodoben in celovit program ukrepov za zmanjševanje uporabe in posledic teh izdelkov, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer bodo učinke novega zakona spremljali z različnimi raziskavami. Pozdarjajo, da bo treba še veliko postoriti na področju aktivnosti in programov za opuščanje kajenja.
"Umrljivost kadilcev je dva do trikrat večja od umrljivosti oseb, ki niso nikoli kadile. Pljučni rak, srčno-žilne bolezni in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) povzročijo največ smrti, povezanih s kajenjem, a spisek s kajenjem povezanih bolezni se vedno znova podaljšuje," je opozorila Mihaela Zidarn s Klinike Golnik.
Kadi vsak četrti
dezurni@zurnal24.si
Te slikice ne bodo nikogar odvrnilo.