Iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza) so za STA sporočili, da podpirajo predlog zakona, ki omogoča financiranje stroškov tečaja in opravljanje preizkusa slovenskega jezika za tuje zdravstvene delavce s strani delodajalcev. Menijo pa, da bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti, da bi omenjeni stroški bremenili proračun in ne delodajalcev.

Zato so ministrstvu za zdravje podali pobudo, da bi nadzor nad znanjem jezika pri zdravstvenih delavcih izvajal Zdravstveni inšpektorat RS in ne inšpekcija, pristojna za kulturo in medije, kot je sedaj predvideno, saj ta inšpekcija nadzora pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ne izvaja.

Podaljšanje ukrepov

Zbornica - Zveza podpira tudi, da se do 31. decembra 2024 podaljšata ukrep iz predloga zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic covida-19 na področju zdravstva o podaljšanju roka, če gre za občasno ali začasno opravljanje zdravstvenih storitev, in ukrep, da se za diplomirano medicinsko sestro in diplomirano babico zahteva znanje slovenskega jezika na ravni B2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Omenjena ukrepa sedaj veljata do konca tega leta.

Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva predvideva dodatek za poklice na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, v Zbornici - Zvezi pa so ministrstvo za zdravje opozorili na nujnost nagrajevanja referenčnih medicinskih sester in medicinskih sester v patronažnem varstvu, ki v predlogu zakona niso bile vključene.

Glede kratkega roka za oddajo pripomb so navedli, da Zbornica - Zveza razume, da nujni ukrepi terjajo hitre zakonodajne postopke, vendar učinkovitost postopka ne opravičuje dejstva, da morajo deležniki pripombe posredovati v tako kratkem času.

Zdravniška zbornica Slovenije z ministrstvom za zdravje deli mnenje o nujnosti hitrega ukrepanja, vendar lahko rešitve delujejo le, ko jih kot razumljive in smiselne sprejmejo prebivalci in zaposleni v zdravstvu, so za STA zapisali v odzivu na predlog zakona. "Za odpravo organizacijskih slabosti zdravstvenega sistema, kar je cilj zakona, se je nujno izogniti nastanku novih slabosti, zato smo ministrstvo opozorili na zaznane pomanjkljivosti in predlagali usklajevanje popravkov, s katerimi bi pripravili bolj dovršene rešitve," so navedli za STA.

Ministrstvo je namreč deležnikom predlog zakona poslalo prejšnji četrtek popoldne in jih prosilo za oddajo pripomb do petka, a je ta rok zdaj podaljšalo do četrtka.

Nekatera določila so nejasna

Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je sicer podaljšanje roka danes pozdravila. "Veseli nas, da bomo lahko pripravili bolj konstruktiven odgovor, kar se tiče nekaterih nomotehničnih stvari v zakonu, besedila kot takega, pa seveda tudi nekaterih, na prvi pogled zelo nejasnih določil," je dejala ob robu današnje skupščine. Med nejasnostmi je denimo izpostavila dežuranje vseh zdravnikov. "Tukaj si ne predstavljamo konkretno, kako bo to potekalo, verjetno so mišljeni tudi zdravniki, ki delajo izven javnega sektorja. To določilo se lahko bere na več načinov, mogoče to pomeni korak naprej k temu, da bi lahko zdravstvene storitve za zavarovance izvajali tudi zdravniki, ki sicer nimajo koncesije, izvajajo pa storitve, ki so za bolnike potrebne in za katere smo ljudje zavarovani. Upamo, da je to korak v tej smeri," je dejala.

dezurni@styria-media.si