Na dan, ko so na Ukrajino padale prve ruske bombe, je ginekologinja Miroslava Marčenko delala na zasebni kliniki v Kijevu. Naslednji dan naj bi ena od njenih pacientk splavila, potem ko so prenatalni testi pokazali veliko možnost za Downov sindrom.

Namesto napovedanega posega, sta ginekologinja njena pacientka, tako kot milijoni po vsej državi, pobegnili na varno na Poljsko, v državo, kjer je prekinitev nosečnosti tudi v primeru hudih deformacij zarodka prepovedana.

Poljska je ena redkih držav z zakonodajo, ki z redkimi izjemami de facto prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti. V tej večinsko katoliški državi je tako splav sedaj dovoljen samo v primeru ogroženosti življenja in zdravja matere ter v primeru utemeljenega suma, da je nosečnost posledica incesta ali posilstva.

Poklicala me je in rekla: "O, moj bog, ne vem, kaj naj naredim, ker čas izteka, ampak tega otroka nočem vzgajati, tudi zaradi vojne, saj tega ne bom sposobna," spomine ginekologinje povzema britanski The Guardian.

Dodaja, da je zdaj prvič doumela vpliv takšne zakonodaje na življenje posameznika, pa tudi ovir, ki ženskam preprečujejo dostop do kontracepcije. Marčenko je tako svoji pacientki svetovala, naj zapusti Poljsko in se odpravi na Češko, kjer je takšen poseg dovoljen. 

Več kot dva milijona Ukrajincev je našlo zatočišče na Poljskem od začetka vojne v februarju; velika večina je žensk z otroki. Medtem ko si obe državi delita zgodovino, kulturo in mejo, se dostop žensk do reproduktivnega zdravstvenega varstva radikalno razlikuje, še piše The Guardian. 

Zgodba močno spominja na nedavni primer 39-letne Hrvatice Mirele Čavajda, ki so ji vse bolnišnice v Zagrebu obrnile hrbet in ne želijo prekiniti njene nosečnosti, čeprav so ji zdravniki priznali, da je tumor v glavi nerojenega otroka tako velik, da najverjeteneje ne bo dolgo živel, če pa bo, nikoli ne bo živel normalno. Več o tem primeru si lahko preberete tukaj.

dezurni@styria-media.si