Raziskovalci sicer poudarjajo, da so potrebne nadaljnje študije o morebitnem tveganju, ki ga za človeško zdravje predstavljajo ti delčki, ki bi lahko bili toksični. So pa hkrati sporočili, da so jih ugotovitve, do katerih so prišli, šokirale, odpirajo pa celo paleto novih vprašanj o tveganju onesnaženega zraka za človeško zdravje.
Kot na spletni strani piše britanski BBC, so se številne študije doslej ukvarjale z vplivom onesnaženega zraka na pljuča in srce, sedaj objavljena raziskava pa ponuja prve dokaze o tem, da lahko mikroskopski delčki magnetita, to je oblike železovega oksida, ki bi lahko bili posledica onesnaženja, zaidejo v možgane.
Zamrznjeno možgansko tkivo
Ekipa znanstvenikov iz Velike Britanije, Mehike in ZDA je v raziskavi izvedla magnetne preizkuse na zamrznjenem možganskem tkivu, ki so ga pridobili od 37 pokojnikov v starosti med tri do 92 let.
Devetindvajset ljudi, katerih tkivo so uporabili, je živelo in umrlo v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico, ki slovi po izjemno umazanem zraku. Preostala tkiva so pripadala osmim ljudem iz Manchestra, ki so umrli z različno napredovanimi nevrodegenerativnimi boleznimi.
V raziskavi so znanstveniki v možganskem tkivu odkrili nanondelce magnetita, ki so bili videti drugače od tistih, ki jih človeški možgani naravno proizvajajo sami.
Pri teh delčkih se je obenem pokazala očitna podobnost z delčki, ki nastajajo pri izgorevanju goriva, kakršne je moč najti v urbanem onesnaženju ozračja - gre za izpušne pline, dim iz tovarn in dim, ki nastaja pri kuhanju na notranjih ognjiščih, je sporočila ekipa znanstvenikov, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
"Prejšnje raziskave so pokazale vzajemno povezavo med količino magnetita v možganih in Alzheimerjevo boleznijo," so znanstveniki zapisali v ameriški strokovni publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Kot so dodali, bi bilo sedaj treba preučiti izpostavljenost tovrstnim nanodelcem magnetita v ozračju kot morebitnem tveganju za zdravje.
Strokovnjaki, ki niso sodelovali pri raziskavi, so medtem ocenili, da ta ni podala dovolj trdnih dokazov, da so ti nanodelci v možgane zašli iz onesnaženega ozračja ali da imajo kakšno vlogo pri nastanku Alzheimerjeve bolezni.
Treba je izvesti boljšo študijo, v kateri bi primerjali magnetit v možganih obolelih z Alzheimerjevo boleznijo z območij z visoko in nizko onesnaženostjo zraka, je komentirala Jennifer Pocock z londonskega univerzitetnega inštituta za nevrologijo.
"Menim, da še ne morejo reči, da povzročajo Alzheimerjevo bolezen," je dodal Peter Dobson z londonskega kraljevega kolidža. A je hkrati poudaril, da ugotovitve sprožajo splošnejšo zaskrbljenost, saj se delčke magnetita povezuje z drugimi zdravstvenimi težavami, kot so srčno-žilne in pljučne bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija je v začetku leta opozorila, da je onesnažen zrak krivec za do tri milijone prezgodnjih smrti letno.