Kot smo pisali v spodnjem prispevku, so meritve telesnega in gibalnega razvoja otrok, ki so jih na več kot sto osnovnih šolah izvedli v maju in juniju, pokazale na šokantne posledice omejevanja telesne dejavnosti med epidemijo. Tedaj so bile šole zaprte, zaprte so bile dejavnosti v športnih klubih in šolska igrišča, kar je posledično botrovalo k omejevanju gibanja pri otrocih.

Po besedah vodje SLOfit-športnovzgojnega kartona Gregorja Starca podatki v primerjavi s predhodno meritvijo v aprilu 2019 kažejo na velik upad vseh gibalnih sposobnosti, ki jih pri otrocih spremljajo, največji pa pri vzdržljivosti in koordinaciji celotnega telesa. Poleg tega je v času epidemije pri več kot pri polovici otrok prišlo do povečanja podkožnega maščevja.

Zdravje "Takšnih številk nisem pričakoval niti v najhujši nočni mori"

Foto: Epa Šola in covid Vse je strmoglavilo

“Veliko govorimo o slovenskem vrhunskem športu. Smo fenomen, smo svetovni fenomen. Imamo največ vrhunskih športnikov verjetno na vseh področjih, tekmujemo v vseh mogočih športih in povsod smo konkurenčni,” opisuje Starc in dodja, da vse to od nekod prihaja: “To prihaja iz populacije, to prihaja iz otrok.”

Opozoril je, da je imela Slovenija pred epidemijo ogromno zelo učinkovitih otrok: “Imeli smo 14,5 odstotka deklic, ki so bile bodoče Tine Maze in Ilke Štuhec in enajst odstotkov prav takšnih fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate,” pravi. Po razglasitvi epidemije pa je po njegovih besedah vse skupaj strmoglavilo: “Danes imamo najnižji odstotek gibalno visoko učinkovitih otrok kadarkoli.” Pri deklicah je ta odstotek padel na 9,6, pri dečkih pa na 7,4 odstotka.

Prav tako je opozoril na to, da je prišlo do največjega upada gibalne učinkovitosti prav pri gibalno najbolj učinkovitih otrocih iz leta 2019: “To so ti otroci, katerih gibanje je sestavni del njihovega vsakdana. To so otroci, ki so najbolj dejavni pri športni vzgoji, ki so najbolj dejavni pri vadbi v društih in tisti, ki tudi največ časa preživijo zunaj na igrišču.”

Pomanjkanje gibanja je naredilo grozljivo stvar

Starc opozarja tudi na prekomerno naraščanje podkožnega maščevja pri otrocih, kar je zelo problematično, “saj lahko pripelje do bistvenih povečanj zdravstvenih tveganj na različnih področjih.” Odstotek otrok, pri katerih je prišlo do porasta podkožnega maščevja, se je povečal za več kot polovico.

Zelo se je povečal tudi odstotek otrok z najvišjim deležem podkožnega maščevja. Od leta 2010 se je odstotek teh otrok ustalil nekje pri treh odstotkih, zdaj pa imamo po podatkih Fakultete za šport 16 odstotkov otrok, ki imajo preveliko maščobno maso.

Kaj se je zgodilo s tistimi 14-imi odstotki najbolj gibalno učinkovitimi otroki v 2019? Pri tistih, ki so bili najbolj telesno dejavni, pri njih je prišlo do največjega dviga maščobne mase.

Gregor Starc

Starc pojasnjuje, da je bila debelost v Sloveniji zelo pereča problematika vse do leta 2010, ko smo v Sloveniji končno obrnili trend navzdol in se je odstotek debelih otrok začel zmanjševati. “To pomanjkanje gibanja otrok med razglasitvijo epidemije pa je tudi tukaj naredilo grozljivo stvar,” pravi Starc. Zgodil se je dvajsetodstotni dvig deleža debelih otrok v enem letu.

To je nekaj, kar je nepojemljivo. To je nekaj, kar se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo. Gregor Starc

Opozoril je, da nas bo čakalo še veliko dela, da se popravi nastala škoda. “Jasno nam je, da s takšnim tempom, kot smo delali zdaj, stvari ne bomo mogli popraviti. Treba bo dati v peto prestavo,” pravi in opozarja pred morebitnim ponovnim zaprtjem šol in telovadnic.  “Če se to zgodi, lahko z zanesljivostjo rečem, da bomo govorili o otrocih, ki jim bomo rekli korona generacija. To bodo otroci, ki bodo imeli velike zdravstvene težave, to bodo otroci, ki bodo učno manj uspešni, to bodo otroci, ki bodo vse življenje nosili posledice ukrepov, ki smo jih sproducirali mi odrasli,” je jasen.

Učitelji že zdaj opažajo posledice

Pobudnik vzpostavitve sistema športnovzgojnega kartona Janko Strel je opozoril, da takšnih šokantnih premikov nismo v zgodovini meritev nikoli zaznali. “Seveda smo zastrigli z ušesi, če je bil to odstotek ali dva … Ampak o teh odstotkih, o katerih govorimo zdaj … Da se debelost poveča za 20 odstotkov, da gibalna učinkovitost pade za nekaj več kot 13 odstotkov, to bo imelo dolgoročne posledice, ki bodo šle v smeri zdravja,” opozarja.

Strel je napovedal, da se bodo v letošnjem letu bistveno povečale odsotnosti otrok od pouka. “Ne bo mogoče doseči učnih ciljev, ker mnogi otroci sploh ne bodo sedeli v šoli,” pravi in opozarja, da se je pri otrocih poslabšal imunski sistem in so zdaj manj odporni. Učitelji po njegovih besedah že opažajo, da je otrokom pri pouku upadla pozornost, da se jim pred zaključkom ure že spi.

Foto: Epa Šola in covid

Prva avtorica učnih načrtov za športno vzgojo Marjeta Kovač ob slabih rezultatih meritev predlaga odločevalcem, naj poskrbijo za večjo količino kakovostne vadbe: “Otrok mora imeti vsak dan eno uro dobro strukturirane vadbe.” To je po njenih besedah najbolj učinkovito v obliki športne vzgoje v šoli saj so v šolski sistem vključeni vsi otroci. Le tako se namreč doseže čisto vse otroke.

Otrokom je po njenih besedah treba omogočiti, da vsaj del poti v in iz šole varno opravijo peš, s kolesom, na rolerjih, skirojih, predlaga tudi gibalne odmore za otroke v šolah. Učitelje bi morali po njenih besedah zdaj pripravljati tudi na poučevanje zunaj učilnice, na prostem. Zavzemajo se tudi za manjše skupine in da bi na sistemski ravni do petega razreda zagotovili skupno poučevanje športnega pedagoga in razrednega učitelja. V šolah bi bilo potrebno po njenih besedah znova vzpostaviti program Zdrav življenjski slog.

Gregorju Juraku, ki vodi raziskovano skupno SLOfit, se ob povečanju debelosti v osnovnošolski populaciji zdi nujno, da se vzpostavi sistem za obravnavo zdravstveno ogroženih otrok. Ob tem poziva odločevalce, naj ob predlaganih ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa razmislijo tudi o vseh možnih negativnih psoledicah. Pozval je, naj se ne zapira igrišč in telovadnic, da se ne bi delala dodatna škoda.

“Korona je tu, morali se bomo soočiti z njo. Ampak noben ukrep, ki ga sprejmemo, zato da bomo varovali kogarkoli, ne sme škodovati komu drugemu. Sploh pa ne otrokom,” še pravi Starc. To mora biti po njegovih besdah eno izmed osnovnih vodil pri nadaljnih naših usmeritvah: “V zdravje celotne slovenske populacije.”

anja.scuka@zurnal24.si