"Po ocenah iz leta 2011 naj bi vsako leto več kot tretjina oziroma okoli 164 milijonov Evropejcev trpelo zaradi različnih duševnih motenj. V svetu duševne in vedenjske motnje predstavljajo slabo desetino bremena bolezni," pravi Helena Jeriček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dodaja, da je med njimi na prvem mestu depresija, sledi tesnobnost, motnje zaradi zlorabe drog, alkohola in shizofrenija.

Opozarja da so ljudje z duševnimi motnjami ranljiva skupina, pogosto marginalizirana, stigmatizirana, diskriminirana in izključena iz polne participacije v družbi. "Tako na primer ljudje s shizofrenijo umirajo 15 do 20 let prej kot splošna populacija, predvsem zaradi sočasnih fizičnih bolezni in kajenja, imajo šest do sedemkrat večjo možnost, da so nezaposleni, pogosteje so brez doma in v težavah," opozarja. Kljub temu, da je shizofrenija resna motnja, s katero se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije spopada vsaj 26 milijonov ljudi, je pogosto spregledana in nerazumljena kot tudi druge duševne motnje. Glavna značilnost duševnih motenj, tudi shizofrenije, je psihološka bolečina, ki je intenzivna, dolgotrajna in težka, pogosto jo spremlja še občutek socialne izolacije, ki je posledica stigmatiziranosti duševnih motenj. 

Zaradi krize več težav

Helena Jeriček Klanšček opozarja, da se vpliv finančno-gospodarske krize kaže tudi na področju duševnega zdravja: "V obdobju od leta 2004 do 2012 zaznavamo v Sloveniji statistično značilno povišanje odstotka ljudi, ki doživljajo stres zaradi slabših gmotnih pogojev za življenje, zaradi težav v medosebnih odnosih v družini in s sodelavci ter zaradi osamljenosti. Finančno-gospodarska kriza namreč lahko preko vplivov na duševno zdravje posameznika vpliva tudi na njegove odnose z drugimi." Hkrati s finančno-gospodarsko krizo in z njenimi posledicami, se pojavljajo še druge spremembe na družbeni in individualni ravni: negotovost in nejasna perspektivnost, ki se pri posamezniku lahko odražata kot pojav vznemirjenosti in neprijetnih čustev, občutja gmotne, socialne in duševne ogroženosti ter tudi večje potrebe po iskanju pomoči. 

Zmanjšajte dejavnike tveganja

"Veliko težav duševnega zdravja lahko preprečimo z zmanjševanjem dejavnikov tveganja, in s krepitvijo varovalnih dejavnikov ter učenjem strategij za obvladovanje stresne reakcije, kot so dihalne in druge sprostitvene tehnike, izražanja čustev, tehnike reševanja problemov, postavljanje prioritet," opisuje Nuša Konec Juričič iz NIJZ. Poleg univerzalnih ukrepov, ki so namenjeni celotni populaciji, je po njeni oceni treba pozornost posvetiti še programom zgodnjega prepoznavanja težav v duševnem zdravju in izboljšani odzivnosti ter populacijskim skupinam, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin še posebej ranljive, denimo starejši, brezposelni, slabše izobraženi in revnejši. NIJZ je v ta namen pripravil številna izobraževanja "Moč druženja in prijateljstva", ki se bodo v jeseni odvijala v številnih slovenskih krajih. Poleg tega so izvedli izobraževanja za svetovalce na Zavodih za zaposlovanje in pripravili izobraževanja za medicinske sestre.

Že od leta 1992 je sicer 10. oktober posvečen obeležitvi Svetovnega dneva duševnega zdravja. Letošnjo svetovno temo "Živeti s shizofrenijo" so na NIJZ v Sloveniji razširili na "Živeti z duševno motnjo in vsakodnevnimi izzivi". S tem želijo poudariti tako skrb za ljudi z duševnimi motnjami in njihove svojce kot tudi skrb za dobro počutje slehernega izmed nas ter njegovo spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami.