Dolgo pričakovan zakon o dolgotrajni oskrbi je od petka v javni obravnavi. Zaradi naraščanja števila ljudi, ki potrebuje eno od oblik zdravstvene ali socialne pomoči, je namreč nujno, da se uredi tudi področje, ki se ga sicer naša država loteva že več kot deset let. 

Upravičenci do dolgotrajne oskrbe bodo polnoletni prebivalci Slovenije, ki so v daljšem časovnem obdobju (dlje kot tri mesece) ali trajno odvisni od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Zdravje Čaka nas nova dajatev

Nova dajatev

Predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi uvaja novo obvezno zavarovanje oziroma novo obvezno doplačilo ter tudi pravice. Z novimi viri, ki jih predlaga ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, bi zbrali 110 milijonov evrov na leto, kolikor manjka za vzpostavitev novega sistema dolgotrajne oskrbe. Predlog zakona sicer še ni v celoti usklajen z ministrstvom za finance.

Zaposleni in samozaposleni bi morali za dolgotrajno oskrbo dodatno plačati med 4,3 in 31,6 evra na mesec (predlog predvideva socialno kapico), upokojenci bi plačevali med 1,4 in 19,8 evra, brezposelni pa med 2,6 in 6,6 evra, kar bi sicer nase prevzel občinski oziroma državni proračun.

Iz javnih sredstev bi bilo kritih 70 odstotkov stroškov oskrbe v formalni dolgotrajni oskrbi. Ostalih 30 odstotkov pa bi plačal posameznik oziroma bi se po besedah ministrice odprl prostor za zavarovalnice.

Glede na to, da občine danes krijejo najmanj 50 odstotkov za formalno oskrbo, bi določene skupine po novem plačevale manj, a ne vsi. Tisti, ki imajo danes najvišje dodatke, bodo plačevali nekoliko več, je ob predstavitiv novega zakona pojasnila generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Tatjana Buzeti  in dodala, da pa bo novi sistem bolj enakovredno obravnaval upravičence in ne bodo več v privilegiranem položaju "tisti, ki se znajdejo bolje".

Nemški model predvideva pet kategorij

Po novem bi bili upravičenci do dolgotrajne oskrbe umeščeni v pet kategorij. V katero kategorijo, če sploh bodo uvrščeni, bodo ocenjevali glede na njihove telesne in mentalne potrebe, psihosocialno podporo ter glede na to, kakšno pomoč potrebujejo pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih.

Posameznik bo lahko izbiral, ali bo prejemal denarni prejemek (za vseh pet kategorij), ali osebnega pomočnika v najvišji kategoriji upravičenosti ali pa pravico do storitev v formalni oskrbi na domu ali v instituciji (domovi za starejše občane).

Orodje za upravičenost in umestitev v kategorije so po njenih besedah razvili v Nemčiji, kjer ga letos že uspešno uporabljajo. Sicer pa ministrstvo načrtuje tudi dvoletni pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, po katerem bi na podlagi slovenskih izkušenj popravili to orodje.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je zakon o dolgotrajni oskrbi pred časom v izjavi za STA označila za veliko razočaranje. Po njenih ocenah predlog favorizira možnost, da neformalno oskrbo prevzamejo družinski člani, kar pa sproža vprašanje vpliva na položaj žensk, ki običajno to storijo.