Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in zvišan krvni sladkor. Zato je pomembno, da poznamo njihove vrednosti in po potrebi ukrepamo ob svetovnem dnevu srca opozarja stroka. 

Zaradi zvišanega holesterola v krvi se tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni z leti povečuje, zato sta njegovo spremljanje in poznavanje škodljivih učinkov zelo pomembna za naše zdravje. 

"Za začetek je dovolj, da vemo, ali je naš holesterol zvišan ali ne. Če je ustrezen, ga preverimo vsakih pet let, sicer pa pogosteje, o čemer se dogovorimo z osebnim zdravnikom. Ciljne vrednosti holesterola namreč niso enake za vse. Pri ljudeh, ki so že doživeli srčno-žilni dogodek, kot sta miokardni infarkt ali možganska kap, in pri tistih z dolgotrajnim dejavnikom tveganja (npr. sladkorno boleznijo) so zaželene vrednosti holesterola LDL bistveno nižje kot pri mladih in sicer zdravih ljudeh," pojasni Dragan Kovačić, specialist kardiologije in vaskularne medicine.

Kdaj je pri visokem holesterolu čas za zdravila?

Zvišan holesterol še ne pomeni, da nujno potrebujemo zdravila, gotovo pa moramo poskrbeti za zdrav življenjski slog z ustrezno prehrano in veliko telesne dejavnosti ter opustiti kajenje in druge razvade. "Če se pri posamezniku pojavljajo še drugi dejavniki (npr. visok krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen), ki ogrožajo njegovo zdravje, pa so potrebna zdravila. Prva izbira so zdravila, ki zelo učinkovito zavirajo tvorbo holesterola v jetrih in njegovo koncentracijo v krvi zmanjšajo tudi do 60 %. Dokazov o preprečevanju srčno-žilnih zapletov je ogromno. Poleg tega umirjajo vnetje v žilni steni, stabilizirajo žilne obloge in zmanjšujejo trdoto žilne stene," je pojasnil Kovačić.

Zvišan holesterol pogost tudi pri mladih

Pogosto je prepričanje, da se zvišan holesterol ter posledični zapleti in srčno-žilne bolezni pojavljajo predvsem pri starejših. Dejstvo pa je, da je zvišan holesterol pogost tudi pri mladih, na videz zdravih ljudeh. "Za to skupino bolnikov je značilna mladostna brezskrbnost, ki izhaja iz prepričanja, da odsotnost bolečine pomeni tudi odsotnost bolezni oziroma odsotnost nevarnosti za njen razvoj," je še povedal kardiolog. "Običajno gre za moške in ženske v najbolj ustvarjalnem obdobju, v obdobju, ko gradijo, rastejo in osvajajo svoje vrhove, ob tem pa ne opazijo, da ima dan le 24 ur in da jim vsak dan zmanjka nekaj minut zase, za svoje telo, za svoje zdravje."

Opozoril je še, da večina dejavnikov tveganja za srčni infarkt, kot so zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe ali kajenje, ne povzroča bolečine, ne vpliva na naš videz in ne zmanjša naše telesne zmogljivosti. Ko bi njihova obravnava in zdravljenje lahko zavrla razvoj srčno-žilnih bolezni in preprečila velik delež srčnih infarktov, se zato zanje prepogosto ne zmenimo.

dezurni@styria-media.si