"Trenutne razmere so na robu zmogljivosti, ki smo jih predvideli za covid bolnike, tako v enoti intenzivne terapije kot na navadnih oddelkih. Če se bodo ti trendi nadaljevali, bo verjetno treba povečati kapacitete. Moramo pa se zavedati, da gre vsako povečanje kapacitet na račun ne-covid bolnikov, zlasti tistih, ki niso tako zelo nujno ogroženi," je za TV Slovenija povedala predstojnica infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. 

Čemu pripisati rast okužb?

Razlog za porast okužb, kot ga spremljamo v Sloveniji, vidi v pojavnosti delta različice, ki je precej bolj kužna od prejšnjih različic, tudi od alfe. "Kar se tiče širjenja, smo to lahko pričakovali, ko se bliža hladno vremensko obdobje, ko se ljudje več družijo v zaprtih prostorih, manj se zrači, odprle so se šole, univerze, tam so mladi, ki se radi družijo," je razložila. 

Poleg tega so se začeli kulturni in športni dogodki, s tem pa veliko prilik za druženje in manj za upoštevanje tega, na kar strokovnjaki opozarjajo že celo epidemijo: da je dobro, da imajo ljudje v tesnem stiku masko, da je medsebojna razdalja nekoliko večja, kot smo navajeni ... "Mene in moje kolege skrbijo prazniki, ko se ljudje dobivajo na pokopališčih in drugje, morda bi bilo dobro, da se stiki omejujejo in se ljudje držijo osnovnih nefarmakoloških ukrepov. Trenutno je R več kot 1, zlasti če se bo povečal, bo število okuženih raslo."

Pljuča postanejo trda

Je pri katerih bolnikih s covidom-19 potrebna tudi presaditev pljuč? "To je zelo kompleksna patologija. Od začetka, ko se začne pljučnica, do nastanka umetne poškodbe pljuč, ki je posledica prekomernega vnetnega odgovora, do poškodbe, ki nastane zaradi dodatnih okužb, ki nastanejo v enoti intenzivne terapije, potem za povrh tega se pridruži še stanje, ki mu rečemo organizirajoča pljučnica, ko se pljuča pravzaprav spremenijo in postanejo trda, se več ne širijo. Dostikrat je to stanje tako, da se ga ne da z zdravili obrniti in je edina rešitev presaditev pljuč."

Ta hip je na navadnih oddelkih 67 % bolnikov starejših od 61 let, najstarejši bolnik ima 95 let. Na oddelku za intenzivno terapijo je razmerje slabše, približno polovica je starejših, polovica pa mlajših od 61 let, je pojasnila Lejko Zupanc. Ta hip ni s covidom-19 hospitaliziran noben otrok. Tudi v starostni skupini od 31-40 let je relativno malo bolnikov hospitaliziranih, "ampak žal tudi v tej skupini so". 

Trendi v zmanjševanju starosti tistih, ki potrebujejo invazivno podporo

Kaj pričakuje v prihodnjih tednih? "Najbolj zbolevajo starostne skupine, za katere vemo, da ne potrebujejo bolnišnićnega zdravljenja, pa tudi če ga, se ponavadi hitro zaključi. Vedno pa imamo kakšno izjemo, žal te izjeme tudi pristanejo v enoti intenzivne terapije, nekateri potrebujejo zunajtelesni krvni obtok, da dovajamo kisik. To so sicer bolj izjeme, ampak vidimo trende v zmanjševanju starosti, ki potrebujejo najbolj invazivno podporo," je povedala.

Kazalci iz drugih držav nakazujejo, da imajo porast okužb tudi v visoko precepljenih državah. A po besedah predstojnice Infekcijske klinike to še ne pomeni, da cepljenje ni učinkovito. "Kot vemo, nobeno cepljenje ni 100-odstotno učinkovito, vedno lahko pričakujemo, da kakšna cepljena oseba zboli. A če pogledamo krivulje, lahko vidimo, da te govorijo bistveno v prid cepljenim, kar se tiče zbolevanja. Še vedno velja, da cepljeni bistveno manjkrat zbolijo. Dostikrat vidimo, da cepljeni bolniki, ki so prej dolgo časa ležali, bili ogroženi zaradi svoje osnovne bolezni, kljub temu da so zboleli, odkorakajo domov," je pojasnila.

dezurni@styria-media.si