V preteklih tednih je v javnosti odjeknilo kar nekaj primerov ugrizov kač v gorskem svetu. V Splošni bolnišnici Jesenice sicer letno in kratkotrajno hospitalizirajo približno enega bolnika, ki zaradi posledic ugriza kače potrebuje kirurško zdravljenje. "S težjimi primeri se v zadnjih letih niso srečevali," še povedo. 

S podobnim številom, ki se z leti ne spreminja, se soočajo tudi v Zdravstvenem domu Jesenice, kjer v ambulanti povprečno obravnavajo enega pacienta po ugrizu kače na leto. Večino pacientov helikopter Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) direktno prepelje v Univerzitetni klinični ceneter Ljubljana. 

Svet Moškega ugriznila strupenjača

Ker pacienti navadno ne prepoznajo vrste kače povzročiteljice ugriza, v bolnišnici težko opredelijo, katere kače največkrat ugriznejo. V primeru ugriza pacientom svetujejo, "naj ob ugrizu ne zgubijo glave, ostanejo naj mirni in se oglasijo v najbližjem zdravstvenem domu ali zdravstveni postaji, in če je možno, kačo opišejo".

Kače se same po sebi hitro umaknejo

Strokovnjak za herpetologijo (op. veda o dvoživkah in plazilcih), ki je zaposlen v Akvariju-terariju Maribor Branko Kolar, svetuje, da ob srečanju s kačo v hribih "postojimo in ji damo čas, da se umakne. Nismo njen plen, temveč nas kača obravnava kot sovražnika in se nam bo zato želela umakniti. Lahko tudi močneje stopimo, saj s tem sprožimo tresljaje, na katere se bodo odzvale". 

Kolar izpostavi, da so sicer najbolj problematični zgodnji pomladanski meseci, "ko živali pridejo iz hibernacije in so otrple. Zato jo takrat lažje presenetimo, saj rabijo dlje časa, da se odmaknejo". Da se ob morebitnem srečanju kače hitreje umaknejo, se po navadi sončijo blizu svojega skrivališča. Drugače je v primeru, če žival izzivamo ali dražimo. Takrat se lahko zgodi, da pride do napada ali ugriza. Kolar v tem primeru svetuje, da kolikor hitro mogoče, poiščemo zdravniško pomoč. 

CENE Spite lahko v 178 planinskih kočah, zavetiščih in bivakih

Kljub temu da gre v 90 odstotkov primerov za minimalne posledice, kot so bolečine in otekline in s pomočjo protibolečinskih tablet v treh dneh izginejo, je zdravniška pomoč vedno nujna. Razlog? "Marsikdo je na kačje strupe občutlljiv. Že zaradi čebeljega pika lahko nekdo umre, kako ne bi od kačjega ugriza. Zaželeno je, da strokovno zdravniško oko oceni resnost poškodbo," posvari Kolar. 
Zdravnik bo rano primerno oskrbel in nas morda dan ali dva zadržal na opazovanju. Tudi brez posebnega zdravljenja začneta boleča oteklina in hematom po nekaj dneh izginjati, vse posledice ugriza pa izzvenijo najpozneje v mesecu dni. Protistrup pri ugrizih naših kač se danes ne uporablja več, saj je alergijska reakcija nanj lahko nevarnejša od kačjega strupa. Razen, ko gre za občutljive ljudi.

Pred obiskom zdravnika je na mesto ugriza priporočljivo dati obhladek. Naredi se tudi manjšo prevezo med mestom ugriza in srcem, da se prekrvavitev ustavi. Tega pa ne smemo narediti pretesno, saj mora kri še vedno krožiti. Kolar v primeru ugriza odsvetuje gibanje, ker vsaka aktivnost pospeši cirkulacijo. 

Obstaja preventiva?

Da bi se ugrizom v največji meri izognili, Kolar v prvi vrsti priporoča nošenje visokih čevljev, kar najbolj pogreša pri novodobnih planincih. "Problem nastane, ko gredo ljudje v japonkah ali kratkih teniskah na pohod. Če si debelo obut in oblečen skoraj ni možnosti, da te kača ugrizne. Najmanj nevarni so ugrizi v okončine, saj se da  prekrvavitev s prevezo ustaviti, medtem ko so ugrizi v vrat in glavo bolj zapleteni," še navede strokovnjak.

V Sloveniji (le) tri nevarne

Foto: Branko Kolar Akvarij-terarij Maribor V Sloveniji biva enajst vrst kač, od tega so tri strupene. To so modras, laški gad in navadni gad. Slednji je pri nas tudi najbolj naseljen, modras je zelo redek, laški gad pa živi na specifičnem področju in ga zato le redko srečujemo. Po besedah herpetologa veljajo za najhujše posledice tiste, ki jih povzroči ugriz modrasa. "Ugriz nobene od naših strupenjač za odraslega, zdravega človeka ni smrten," potolaži Kolar.

In pove, da pri planincih večinoma pride do srečanja z gadom, ki zaradi visoke nadmorske višine in visokega UV žarčenja izžareva črno barvo. "Ljudje imajo pred gadom velik strah, davek pa plačuje neškodljiva smokulja, ki je gadu najbolj podobna in jo tako kot goša najdemo le do 800 metrov nadmorske višine. Žalostno je, da vsaj 50 primerov pobitih smokulj ljudje k nam prinesejo v prepričanjui, da so ubili gada," z žalostnim glasom pove Kolar.

Po teh značilnosti boste vedeli, katera kača je strupena

Foto: Branko Kolar Akvarij-terarij Maribor "Laično vsi rečejo in v veliki meri drži, da imajo strupene kače glavo v obliki osmice. Strupenjače, o katerih govorimo, so tudi kratke in debelejše, medtem ko ostale so daljše in tanjše," glavne značilnosti za konec navede Kolar. 

Če še nekoliko dopolnimo njegovo razlikovanje:  Strupenjača je kratka, večinoma manj kot 80 centimetrov dolga in čokata kača. Ima kratek rep in pokončno zožena zenica, glavo pa ima pokrito z majhnimi luskami, pri čemer so vmes največ tri večje. Med očesom in nadustnimi ploščicami je ena ali dve vrsti manjšii luski, medtem ko ima modras rdeč rep in rožiček na koncu gobca.
Nestrupene kače pa so vtikega telesa, odrasle živali so dolge več kot meter, imajo rep, okrogle zenice (izjema je črnostrel), na glavi  ima osem velikih ploščic, oko pa se dotika nadustnih ploščic.