Semena kumine so našli v grobnici egipčanskih faraonov. Egipčani so jo imenovali "tapnen", Rimljani "cuminum" in  "kyminon" Grki. 

Sicer pa ta rastlina raste v srednji Evropi, severni Aziji in Afriki. Carum carvi je do enega metra visoka dveletna rastlina z belimi ali rahlo rožnatimi cvetovi, ki se razvijejo v temna srpasto ukrivljena semena - kumino.

Foto: Profimedia Kumina Kot začimba je kumina že zdavnaj osvojila svet, čeprav je zelo priznana tudi v zeliščni medicini, kot pripomoček proti napihnjenosti.

Kumina odpravlja napihnjenost, napenjanje in spahovanje. Ker spodbuja delovanje presnove, pomaga tudi pri izgubi odvečnih kilogramov in zmanjševanju nivoja slabega holesterola v krvi.

Za začimbo uporabljamo dozorela in posušena semena, ki so lahko cela ali zmleta. Kumina v prahu je še posebno primerna za začinjanje otroške hrane, saj jo sicer otroci zelo radi zavračajo v jedi.

Ker deluje blagodejno na prebavo, jo dodajamo težje prebavljivim jedem ( zelje, ohrovt. fižol).
Kumina vsebuje velike količine eteričnega olja, ki spodbuja izločanje želodčnih in žolčnih sokov, s čimer zbuja tek, hkrati pa je odlično sredstvo proti napihnjenosti.

Njeno delovanje na črevesno sluznico ni grobo, s tem, ko zavre razmnoževanje bakterij, pa prepreči odvečno vrenje in napihovanje v prebavnem traktu.

Uporablja se tudi kot dodatek v čajnih mešanicah krhlike in sene za odvajanje blata, pa tudi v tistih, ki se uporabljajo za razkuževanje dihal. Priporočajo jo tudi doječim materam, saj naj bi pospeševala nastanek in izločanje mleka.

Kuminovo olje uničuje glivice. Pri rabi pripravkov iz kumine je treba biti zmeren in jih ne uporabljati predolgo; dolgotrajna raba lahko poškoduje črevesno sluznico in povzroči kataralno vnetje. 

dezurni@zurnal24.si