V Sloveniji si vsako leto vzame življenje okoli štiristo ljudi, kar nas po količniku samomora uvršča med deset najbolj ogroženih evropskih držav: "Samomor naj bi bil v več kot devetdesetih odstotkih povezan z duševno motnjo," so ob najnovejših podatkih o zdravstvenem stanju prebivalcev po slovenskih občinah, zapisali na NIJZ.

Stanje duševnega zdravja prebivalstva je znak splošnega stanja v družbi, dodajajo, kazalnik umrljivosti zaradi samomora pa prikazuje starostno standardizirano stopnjo in vključuje vse starosti. Umrljivost zaradi samomora med prebivalci Slovenije je v povprečju med letoma 2011 in 2015 na ravni države 20,9 na 100.000 prebivalcev.

Občine iz osrčja Slovenskih goric

Med občinami, ki pri tem izrazito izstopata, sta občini Cerkvenjak ( 93,5) in Sveti Andraž v Slovenskih goricah (90,4), sledi jima občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah (77,1). Vse tri občine ležijo v Podravski regiji in si mejijo med seboj. Sledijo občine Bloke (75,0), Vitanje (65,5) in Benedikt (62,8)...

Foto: NIJZ Samomori po občinah Kot je razvidno z grafike, se Slovenija na tem področju deli na pol, ogrožen pa je vzhodni del države: "Če pogledamo gospodarsko razvitost, je tam zagotove zagotovo slabše kot v osrednjih in zahodnih delih Slovenije. Gre za predele, kjer imajo najnižji dohodek na prebivalca, večinoma so to ruralna področja, in še en pomemben dejavnik je tam bolj prisoten; alkohol. Poglejte, tudi v zahodnem delu (Goriška Brda) je alkohola veliko, pa tam ne beležijo veliko samomorov. Torej ne gre za to, kje je alkohol bolj prisoten, gre za kulturo pitja. Raziskave so pokazale, da je vzhodni del Slovenije tisti, kjer je bistveno več diagnoz povezanih z alkoholom, te pa se povezujejo s samomorilno ogroženostjo. Alkohol povečuje impulzivnost, je zelo pomemben,"  so nam na vprašanje, zakaj je to tako, ob dnevu preprečevanja samomorov, odgovorili na NIJZ.

Samomor močno povezan z depresijo

"Nezdravljena depresija je eden od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki je v Sloveniji velik javno zdravstveni problem. Zato je tako prepoznavi kot obravnavi depresije kot tudi samomorilnemu vedenju treba namenjati stalno pozornost. Stopnja samomora je v Sloveniji visoka, najvišja je med osebami, starejšimi od 65 let. V obdobju med letoma 2000 in 2008 se je stopnja samomora znižala za kar 32 odstotkov, med letoma 2008 in 2015 pa ostaja bolj ali manj nespremenjena. Pomembno je, da posameznik, ki se znajde v duševni stiski, o svojih mislih, čustvih in potrebah tudi na glas odkrito spregovori s človekom, ki mu zaupa," je ob svetovnem dnevu zdravja, ki je bil letos namenjen osveščanju o depresiji, dejala specialistka socialne medicine z NIJZ, Nuša Konec Juričič. 

dezurni@zurnal24.si