Od približno 20.000 smrti, kolikor jih je vsako običajno leto v Sloveniji, okoli 8.000 smrti povzročijo srčno-žilne bolezni, kar predstavlja več kot tretjino vseh smrti.
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji, gledano vse starosti in oba spola skupaj. "Večina smrti zaradi bolezni srca in ožilja se sicer dogodi v starejših starostnih skupinah, vendar se pri osebah umrlih do 65. leta bolezni srca in ožilja uvrščajo na drugo mesto, takoj za rakom," ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ( NIJZ).
Stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja - umrljivost na 100.000 prebivalcev v opazovanem obdobju, kaže da je teh smrti vendarle iz leta v leto manj. Tako je že 30 let, po zadnjih podatkih za leto 2020 je ta stopnja na ravni države znaša 70,7.
Kot kažejo podatki na karti zgoraj, to stopnjo krepko presegajo v skoraj vseh pomurskih občinah. Med srčno-žilne bolezni sicer sodijo možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija in druge.
V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije ob svetovnem dnevu srca poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja srčno-žilnih bolezni. Prav tako je pomembno odkrivanje sladkorne bolezni, saj predstavlja pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, so pojasnili v sporočilu za javnost. Ogromno tveganje predstavlja tudi debelost.
Pričakuje se, da bo v Sloveniji do leta 2025 okvirno 400.000 oseb živelo z debelostjo. "To je 400.000 Slovencev z višjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni, srčno žilnih zapletov in nižjo pričakovano življenjsko dobo. Srčno žilna obolenja namreč predstavljajo glavni vzrok smrti oseb z debelostjo," pojasnjujejo.
OECD poroča, da se je deleža debelosti v zadnjih petih letih še povečeval, čeprav počasneje kot prej. Tudi v Sloveniji smo še vedno priča naraščanju prekomerne telesne teže in debelosti tako pri odraslih kot pri otrocih in mladostnikih, ki pa se v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu, umirja.
Spodnja karta prekormerne prehranjenosti za leto 200 prikazuje delež oseb, starih 25 – 74 let, ki imajo indeks telesne mase (ITM) enak ali nad 25,0. Najbolj na "udaru" je vzhodni del države.
Debelost je pogostejša pri osebah z nižjim socialno-ekonomskim položajem, zato je pričakovati, da se bodo neenakosti še povečevale.