Že v prvem mesecu bi bilo okuženih več kot 60 odstotkov vseh učencev, ki še niso zboleli. V primeru uporabe mask bi bilo po 60 dneh okuženih le 25 odstotkov učencev, ki covida še niso preboleli.

Predpostavke modela so sledeče. Na šoli je 500 učencev, ob začetku šolskega leta sta dva do trije okuženi. Tretjina učencev je že imela covid-19 in predpostavlja se, da se ne morejo znova okužiti. Vsak teden pride v šolo še eden, ki se je okužil izven šole.

Predpostavili so, da je reprodukcijsko število 4, kar pomeni, da vsak okuženi okuži štiri druge, kar je menda pri delti še konzervativna ocena, saj naj bi znašalo med pet in osem. V modelu se predpostavlja, da uporaba mask razpolovi možnost okužbe, vsak okuženi tako okuži le dva nova.

Predvideli so še možnost, da se vsak teden testira polovica naključno izbranih učencev, dijakov ali študentov ter se pozitivne izolira.

Foto: COVSIM

Na osi x so dnevi od začetka šolskega leta, na osi y pa odstotek dovzetnih učencev, dijakov ali študentov, ki so se okužili s covidom-19. Rdeča črta predvideva uporabo mask, zelena uporabo mask in testiranje, modra neuporabo mask in vijolična neuporabo mask in testiranje. 

Kot je razvidno iz grafa, tedensko testiranje naključno izbrane polovice dijakov pri neuporabi mask le malo zmanjša število okuženih (za približno 15 odstotnih točk), ob uporabi mask pa je po treh mesecih za četrtino manj okuženih.

Za srednjo šolo so predpostavili, da je zaščitenih 40 odstotkov dijakov, za študente pa, da jih je 50 odstotkov. Za dijake in študente je namreč možno cepljenje.

V srednji šoli bi bilo po 60 dneh po modelu v primeru nošnje mask in testiranja okuženih le 10 odstotkov dovzetnih dijakov, brez mask in s testiranjem 60 odstotkov, brez mask in brez testiranja pa bi se okužilo 80 odstotkov vseh dijakov, ki bolezni še niso preboleli.

V najboljšem scenariju, torej z maskami in testiranjem bi bilo po 60 dneh v osnovnih šolah okuženih 15 odstotkov dovzetnih učencev, v srednjih šolah deset odstotkov dijakov in sedem odstotkov študentov.

Od 500 učencev jih ne bi zbolelo le 18

Povedano še v konkretnih številkah, po koncu semestra (dobrih sto dni) bi zbolelo 315 od 500 učencev (167 jih je po predpostavkah že prebolelo). Bolezni tako ne bi dobilo le 18 od vseh 500 ali od 333 dovzetnih učencev. V primeru nošnje mask bi do konca semestra zbolelo 175 učencev.

Sodeč po podatkih, ki jih je na tviterju objavila ameriška zdravnica Denise Dewald, mora med 0,8 in enim odstotkov pozitivih otrok v bolnišnico. To pomeni, da bi bili trije učenci s te šole hospitalizirani, eden pa bi pristal na intenzivnih negi. Z vidika zagotavljanja otroških intenzivnih postelj je zelo zaskrbljujoč predvsem izjemno hitro naraščanje okužb, saj bi se po teh predpostavkah skoraj celotna populacija okužila v le dveh mesecih.

Če model preslikamo na Slovenijo ... 

Če poskušamo podatke iz modela preslikati na celotno Slovenijo, so številke precej strašljive. V osnovnih šolah je približno 190 tisoč učencev, če jih je tretjina covid že prebolela, ostane približno 126 tisoč za okužbo dovzetnih učencev.

V primeru uporabe mask bi v 60 dneh zbolela četrtina, torej 31.500, hospitaliziranih bi bilo 283, od tega bi jih 94 potrebovalo intenzivno nego. V primeru neuporabe mask pa bi v 60 dneh zbolelo 113 tisoč učencev, hospitaliziranih bi jih bilo 1020, od tega bi jih 340 potrebovalo intenzivno nego.

Preslikava modela, ki je narejen za šolo na celotno državo ni najbolj primerna, saj v vseh šolah ob začetku šolskega leta ne bo enako število okuženih, šole so različnih velikosti in podobno, a približno pokaže pa na velikost problema, s katerim se pred odprtjem šol soočamo. Večina učencev nima možnosti cepljenja, delta pa je približno dvakrat tako kužna kot je bila osnovna različica novega koronavirusa in približno 50 odstotkov bolj kužna kot je bila alfa. 

janez.zalaznik@styria-media.si