Glavna novost ključnega reformnega zakona, zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se ukinja na način, da bo postalo obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po principu solidarnosti," je ob predstavitvi sprememb napovedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. 

Nadomestilo Zdravstvena reforma: Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Če je prvotni predllog tega pomembnega zakona obsegal 360 členov, ima najnovejši čistopis, ki so najprej prejeli v koaliciji že 484 členov, vendar še vedno ni jasno, kako naj bi bilo v prihodnje oblikovano doplačilo, ki bi nadomestilo dopolnilno zavarovanje, saj predlog še ni usklajen s finančnim ministrstvom. 

Zdravstvene zavarovalnice Zdravstvena reforma: Kaj bo z zavarovalnicami?

Predlog zakona tako določa le obseg obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi bilo sestavljeno iz zavarovanja za splošna tveganja in zavarovanja za poklicna tveganja.

Obvezno zdravstveno zavarovanje

• Med zavarovanja za splošna tveganja sodi zavarovanje za bolezni in poškodbe izven dela ter zavarovanje za preventivne zdravstvene programe.
• Zavarovanja za poklicna tveganja pa obsegajo zavarovanje za poškodbe pri delu, poklicne bolezni ter ugotavljanje poklicnih bolezni in zavarovanje za preventivni program na delovnem mestu.

Doplačilo za splošna tveganja nadomešča dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Prihodek iz naslova obveznega zavarovanja pa je poleg prispevkov za zavarovanje za splošna tveganja in za zavarovanje za poklicna tveganja še zdravstveno doplačilo za zavarovanje za splošna tveganja. Slednje naj bi nadomestilo prihodke v zdravstvu zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a v predlogu zakona še ni natančno opredeljeno, saj še ni usklajeno z ministrstvom za finance.

Prispevek za zavarovanje za splošna tveganja je že določen in ostaja pri prispevni stopnji v višini 6,36 odstotka bruto plače za zaposlenega in 6,56 odstotka za delodajalca. Prispevek za poklicna tveganja pa bi ostal pri 0,53 odstotka bruto plače.

Estetske operacije, ki jih ne bo krilo zdravstveno zavarovanje 

V primerjavi s prvotnim predlogom se nekoliko razlikuje seznam zdravstvenih storitev, ki niso pravica iz obveznega zavarovanja.  Iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po predlogu zakona ne bodo krite niti estetske operacije zaradi bolezni ali poškodb, ki niso potrebne za odpravo funkcionalne prizadetosti organa.

Iz obveznega zavarovanja ne bo krita sprememba spola, razen če je potrebna zaradi zdravstvenega stanja, zdravstvene storitve, namenjene iztreznitvi ob akutni alkoholiziranosti, ter zdravstvene storitve zaradi samopoškodbe, storjene zaradi pridobitve koristi.  

Odoločbo, da iz obveznega zavarovanja ne bi bilo krito zdravljenje necepljenih otrok, so iz predloga umaknili. 

Sestanek Na ministrstvu o ukrepih, ki bi starše prisillii k cepljenju

Po predlogu zakona bo lahko bolnik upravičen do bolniškega nadomestila neprekinjeno najdlje 12 mesecev ali s prekinitvami v dveh letih najdlje 540 dni zaradi istega zdravstvenega stanja. Potem se bo podal predlog zavodu za pokojninsko zavarovanje za uveljavljanje pravice do nadomestila med trajnejšo nezmožnostjo za delo.

Sprememba glede denarnega nadomestila zaradi nege otroka ali partnerja

Nekoliko drugače se določa pravica do denarnega nadomestila zaradi nege. Ta bo lahko trajala največ deset dni za otroka, starejšega od šest let, in za partnerja.

Do 20 dni pa bodo lahko osebe prejemale nadomestilo za nego, če je otrok star manj kot šest let, če je duševno ali telesno prizadet, in za nego odrasle osebe, ki je postavljena pod skrbništvo. Se pa lahko ta čas po predlogu zakona tudi podaljša.

Slovenija Oče ima po carskem rezu pravico do bolniškega dopusta za nego matere