"Zanima me, zakaj moram pri nas za 20 tablet tablet 500 mg paracetamola plačati tri evre, medtem ko na Nizozemskem dobim 50 tablet za en evro," vlado sprašuje uporabnik Twitterja. 

Pri ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc, pojasnujejo, da zakon o zdravilih določa cene zdravil (vključno s cepivi) za uporabo v humani medicini na državni ravni izključno za zdravila, ki so financirana iz javnih sredstev oziroma so kandidati za javno financiranje kar pomeni, da so vključena v potekajoče upravne postopke določanja cen ali odločanja o javnem financiranju.

"Zdravila, ki so lahko v prometu in niso javno financirana se štejejo kot zdravila na zasebnem trgu," razlagajo pri ministrstvu. "Gre za približno deset odstotkov vseh zdravil, ki so na trgu Republike Slovenije. Za ta zdravila zakon določa, da se njihove cene oblikujejo prosto po zakonitostih trga."

Izdajanje na recept ni rešitev

Dodajajo, da režim izdaje zdravila na zdravniški recept za to zdravilo ne pomeni avtomatično tudi financiranja iz javnih sredstev in obratno, režim brez recepta pa ne pomeni nujno tudi promet izključno iz zasebnih sredstev. "Nekatera zdravila se tako pojavljajo v obeh oblikah, npr. tablete s paracetamolom imajo režim izdaje brez recepta, a predstavljajo eno največjih postavk javnega financiranja zdravil," pojasnjujejo pri ministrstvu. "Zato sprememba režima izdaje zdravila v smeri predpisovanja na zdravniški recept ne more biti rešitev že na ravni zdravil samih in še toliko manj ob upoštevanju dodatnih stroškov predpisovanja, ki bi s tem nastali na obeh straneh pri pacientu in v zdravstvenem sistemu."

Slovenija Vam lekadole predpiše zdravnik ali jih kupujete sami?

Bolj kot sprememba režima v predpisovanje na recept, bi za povečanje nabora zdravil, ki so financirana iz javnih sredstev, po navedbah ministrstva pomenila razvrstitev nekaterih od teh zdravil na liste zdravstvenega zavarovanja in kritje njihovih stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo odločanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede financiranja zdravil iz javnih sredstev, pri čemer pa bi to povečalo pritisk na porabo javnih sredstev za zdravila. "Vrednost trga zdravil brez recepta v Republiki Sloveniji je trenutno med 12-15 odstotkov celotne vrednosti trga zdravil," navajajo pri ministrstvu.

Majhni trgi za nove dobavitelje niso zanimivi

Ministrstvo in Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke nimata pristojnosti za zniževanje cen zdravil na zasebnem trgu. "Proizvajalci zdravil namreč kot njihovi dobavitelji v ničemer niso obvezani, da z njimi nek nacionalni trg tudi preskrbujejo. Zato še posebej v segmentu zdravil brez recepta glede prihoda na trg ali prenehanja preskrbe ravnajo pragmatično," razlagajo pri ministstvu. "Obveznost preskrbe trga imajo veletrgovci, a če njihovi dobavitelji ne preskrbijo njihovih naročil, je edini način, da veletrgovci naročena jim zdravila preskrbijo iz alternativnih virov doma ali v tujini. To prinaša tveganja za nemoteno preskrbo, probleme z ovojnino in navodili v tujem jeziku, ter višje cen teh zdravil zaradi povečanih stroškov dobave in ne nazadnje dodatna tveganja za uporabnike zaradi neoptimalnega regulatornega statusa teh zdravil."

Slovenija Zdravilo pri nas nekajkrat ceneje kot v ZDA

Ministrstvo ocenjuje, da je ključna rešitev za nižanje cen zdravil v spodbujanju konkurence med dobavitelji zdravil, prisotnih na zasebnem trgu. "Povečanje konkurence je ključno sistemsko vprašanje trga zdravil v Republiki Sloveniji," še pravijo pri ministrstvu. "Za potencialne nove in konkurenčne dobavitelje je nek nacionalni trg zanimiv najprej zaradi potencialnega obsega prodaje. Naš trg, ki je eden najmanjših v EU, se zato pogosto ne uspe uvrstiti med zanimive trge."

dezurni@zurnal24.si