Kronično pomanjkanje železa in z njim povezana anemija sodi med najpogostejše prehransko pomanjkanje na svetu in je značilno tako za razvite, kot za nerazvite države. Pojavlja se pri kar tretjini svetovnega prebivalstva, pogosteje pri ženskah, saj  ima to težavo že vsaka četrta. Najpogosteje se pojavlja v rodni dobi, pa pa pri vegetarijancih, nosečnicah in doječih mamah. Pomanjkanje železa in anemija sta razmeroma pogosta pojava pri bolnikih s srčnim popuščanjem. 

Foto: Profimedia Po besedah zdravnika na KO za žilne bolezni v UKC Ljubljana in predsednika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matije Cevca, je določena stopnja anemije prisotna pri eni desetini starejših od 65 let, med starejšimi od 85 let pa jo ima kar okoli 20 odstotkov ljudi. "Poznamo več vrst slabokrvnosti a med njimi je daleč najpogostejša tista, ki je posledica pomanjkanja železa v telesu – predstavlja kar 50 odstotkov vseh slabokrvnost. Skoraj 30 odstotkov žensk v rodnem obdobju ima anemijo zaradi izgube krvi ob menstruacijah, med nosečnicami pa ima pomanjkanje železa kar okoli 40 odstotkov žensk," pojasnjuje zdravnik ob današnjem mednarodnem dnevu pomanjkanja železa. 

Takšni so znaki, da vam primanjkuje železa

Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je pogosto posledica druge bolezni kot na primer krvavitve v prebavno cev ob razjedah, pa rakavih obolenjih in vnetnih črevesnih boleznih. Dostikrat pa je posledica nezadostnega prehajanja (absorpcije) železa v telo, kar je lahko posledica okvare transporta železa, lahko pa pomanjkanje razpoložljivega železa zaradi neustrezne prehrane, ki ne vsebuje železa. "Pri postopoma nastali slabokrvnosti bolniki tožijo o hitri utrudljivosti, splošni nemoči, hitrem utripu srca, težki sapi, šumenji v ušesih, zaspanosti, otežene koncentracije, prebavnih težav, spolni nemoči, motnji menstrualnega ciklusa ipd. Če pa nastane slabokrvnost hitro, na primer ob nenadni obilni krvavitvi, pa je posledica lahko zelo dramatična in se zaplete tudi z izgubo
zavesti in celo smrtjo, je še opozoril Cevc. .

Priporočen dnevni vnos (PDV) železa za odraslega človeka je 14 mg. Le kot primer – takšno količino železa v telo vnesete, če tekom dneva zaužijete skodelico kuhane špinače (180 g), 30 g ovsenih kosmičev, eno jajce (68 g), 40 g sojinega sira ter telečji zrezek (150 g)

Kako poteka diagnosticiranje bolezni

 "Klinični simptomi in znaki so največkrat neznačilni in pomešani s simptomi in znaki pridruženih bolezni. Vsekakor pa anemija vedno prispeva k poslabšanju splošnega stanja bolnika. Diagnozo postavimo na osnovi natančnega pregleda krvne slike, običajno s koncentracijo hemoglobina, hematokritom in drugimi eritrocitnimi indeksi. Sledi razširjena diagnostika pridruženih bolezni," pojasnjuje Irena Preložnik Zupan, internistka in hematologinja s KO za hematologijo, UKC Ljubljana.

Spodnja meja

Svetovna Zdravstvena Organizacija (SZO) priporoča kot spodnjo normalno vrednost koncentracije hemoglobina za moške 130 g/l in za ženske 120 g/l. "Če pri posameznem bolniku poznamo koncentracijo hemoglobina iz obdobja, ko je bil še zdrav, jo vzamemo za njegovo normalno vrednost. Odklon od te vrednosti je pomembnejši kot odklon od priporočene referenčne vrednosti," ob tem pojasnjuje internistka. Po njenem so najpogostejši vzroki anemije pomanjkanje železa, pomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline, krvavitve in hemoliza ter številne sodobne kronične bolezni, ki vodijo v anemijo ob kronični bolezni. "Zato ob ugotovitvi anemije vedno presodimo ali gre za pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folne kisline in pomanjkanja nadomestimo, hkrati pa vedno poskrbimo tudi za ustrezno diagnostiko in zdravljenje spremljajočih bolezni, ki so najpogosteje krivec za pojav anemije. Anemija ob kronični
bolezni spremlja tudi kronična obolenja srca in ožilja."

Na novinarski konferenci so predstavili tudi primer zdrave krvne slike, ki bi jo morali, kot so dejali, tako bolniki kot zdravniki bolje poznati. "Gre za osnovno laboratorijsko preiskavo, ki nam ogromno pove, je poceni in jo kljub pogostosti družinski zdravniki še premalokrat napravijo.

Pogosta pri srčnem popuščanju

Zdravnik Miran Šebeštjen s KO za kardiologijo je poudaril, da pomanjkanje železa in anemija sami po sebi nista poglaviten razlog za nastanek kardiovaskularnih bolezni, čeprav sta kvaliteta življenja in tudi prognoza teh bolnikov predvsem s srčnim popuščanjem veliko slabša. "Pri bolnikih s srčnim popuščanjem sta anemija in pomanjkanje železa prisotni pri več kot polovici bolnikov. Ni jasno, ali je njena velika pojavnost neposredna posledica srčnega popuščanja, ali pa je povezana s pridruženimi boleznimi, ki so pri bolnikih s srčnim popuščanjem pogoste in številne." 

30 tisoč v Sloveniji Srčno popuščanje: Bolezen z veliko trpljenja in težkim koncem

Železo v hrani

Foto: Nutris Železo je prisotno v mnogo živilih, vendar večinoma ne v visokih količinah. Največ železa najdemo v jetrih, mesu in mesnih izdelkih, stročnicah, žitih, morski hrani, temno zeleni zelenjavi in sušenem sadju, navajajo na Inštitutu za nutrucionistiko. 

dezurni@zurnal24.si