Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za letošnje leto razkrivajo, kakšno je zdravje v posamezni slovenski občini. Z objavljanjem in dostopnostjo teh podatkov želi NIJZ spodbujati krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo.
Eden od takšnih kazalnikov je tudi bolniška odsotnost, ki je je začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov. Tako vrsto odsotnosti lahko imenujemo tudi bolniški stalež, absentizem, zdravstveni absentizem.
Po podatkih NIJZ iz leta 2017 je povprečna bolniška odsotnost v Sloveniji trajala 15,6 dneva. Na ravni regij je bila povprečna bolniška odsotnost najdaljša v koroški statistični regiji.
Podatek za leto 2017 kaže, da je število dni bolniške odsotnost na Koroškem najvišje v Sloveniji in to med obema spoloma. Povprečno Korošec zaradi bolezni ostane doma 18,4 dni, Korošica pa 27,8 dneva na leto.
Krepko nad vsemi pa prevladuje občina Črna na Koroškem, kjer v povprečju bolniška odsotnost traja kar 31,1 dneva na leto, slovensko povprečje je dobrih 15 dni. Sledijo obična Vuzenica ( 27,3), Hrastnik (25,3), Ravne na Koroškem (25,1), Dravograd (24,8).
V primerjavi z letom 2016 opažajo v 72 odstotkih slovenskih občin tudi povečanje bolniške odsotnosti, ki se je v celi državi v povprečju zvišala iz 13,7 na 15,3 dni na zaposlenega prebivalca.
Najmanj so v bolniški v Cerkvenjaku v občini Lenart, v povprečju 9,2 koledarskega dneva na leto.
Najkrajša je ta odstotnost v osrednjeslovenski statistični regiji (moški: 10,5 dneva; ženske: 17,6 dneva). Z vidika dejavnosti so imeli najdaljšo povprečno bolniško odsotnost v Sloveniji zaposleni v rudarstvu (25,7 dneva).