Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v projektu "Zdravje v občini" že več let spremljajo različne kazalnike zdravja za vsako od 212 slovenskih občin in na koncu izberejo tisto, ki je za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev naredila največ. 

Seštevek pozitivnih in negativnih kazalcev je pokazal, da je najbolj zdrava Mestna občina Velenje, ki se med drugim uvršča med občine z boljšim socialnoekonomskim stanjem. V ožji izbor so se letos uvrstile občine: Izola, Brda, Gorenja vas – Poljane, Trzin, Mirna, Starše, Velenje, Ravne na Koroškem in Murska Sobota. "Vse izbrane občine odlikuje aktivni odnos lokalnih skupnosti do zdravja svojih prebivalcev in razumevaje zdravja v najširšem pomenu te besede," piše v obrazložitvi. 

Najbolj zdravo je Velenje

Velenje sodi med tiste občine, ki širšim vsebinam zdravja namenja enega večjih proračunskih deležev, pojasnjujejo na NIJZ. Ključni kazalniki zdravja se po njihovem v tej občini iz leta v leto izboljšujejo. T

Tako v občini Velenje beležijo upad prekomerne prehranjenosti otrok in odraslih, deleža kadilcev, visoko tveganega pitja, deleža bolezni neposredno povezanih z alkoholom. V Velenju zaznavajo izrazit porast odzivnosti za programa SVIT in DORA, padec števila hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, klopnega meningoencefalitisa ter poškodb v transportnih nezgodah. Več o kazalnikih, ki kažejo, kako zdrava je vaša občina, lahko najdete na spletni strani NIJZ - Zdravje v občini. 

Iz teh podatkov je na primer razvidno, da je Prekmurje najmanj zdravo območje v Sloveniji, kar sovpada z razvitostjo tamkajšnjih občin - zemljevid spodaj.

Foto: Nijz

Uporabljeni so bili podatki različnih virov, od podatkov NIJZ do tistih, zbranih na fakulteti za šport, onkološkem inštitutu ali republiškem statističnem uradu. Izdelali so več zemljevidov iz katerih je razvidno, ali določena občina odstopa od povprečja v pozitivnem ali negativnem smislu.

Na kazalnike vplivala epidemija

"Pregled podatkov kaže, da smo se v letu 2021 še malo postarali, pridobili na teži, bili več bolniško odsotni in jemali več zdravil. Hkrati pa smo bili bolj izobraženi in manj poškodovani v prometnih nezgodah. Nakazal se je zmanjšan vpliv alkohola na naše zdravje. Tudi v letu 2021 je na kazalnike telesnega in duševnega zdravja vplivala pandemija covida-19, čeprav manj kot v prvem letu pandemije, leta 2020," so zapisali na NIJZ. 

Pri nekaterih kazalnikih zaznali izboljšanje

• Že peto leto zapored je opaziti manjše število primerov hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, ki se je zmanjšalo za dobrih 21 % v primerjavi s prejšnjo objavo. Tako  so se vrednosti kazalnika hospitalizacije otrok zaradi astme izboljšale v kar 136 občinah. 
• Podatki kažejo na za 2,4 % manj primerov hospitalizacij zaradi možganskih kapi. Prav tako se že peto leto nadaljuje trend zmanjševanja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. 
• Povečano varnost cestnega prometa v letu 2021 kažeta dva kazalnika. V primerjavi s prejšnjo objavo se je ponovno zmanjšala stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah kot tudi delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji.

Kazalniki, ki kažejo na slabše zdravje

V Sloveniji znova beležimo večjo stopnjo skupne umrljivosti, na katero v petletnem povprečju izrazito vpliva leto 2020, ugotavljajo na NIJZ. "Na ravni države je možno primerjati leti 2020 in 2021 in ta primerjava kaže, da je skupna umrljivost v letu 2021 nižja kot v letu 2020, ko je bila večja umrljivost posledica pandemije covida-19. Prav tako po večletnem pozitivnem trendu zmanjšanja števila samomorov opažamo ponovni porast. V primerjavi s prejšnjo objavo se je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji povečala za dobra 2 %. Po večletnem pozitivnem trendu zmanjševanja prejemnikov zdravil zaradi duševnih težav, smo v letu 2021 ponovno beležili njihov porast in sicer za 2 % v primerjavi z letom 2020," so zapisali. 

• Nadaljuje se rast števila novih primerov raka, predvsem na račun povečanja incidence pljučnega raka (za 2,1 %) in raka dojke (za 3,2 %). Ob tem pa se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka stabilno zmanjšuje (za 2,4 %).
• Že osmo leto zapored v Sloveniji beležimo naraščanje bolniške odsotnosti in zrazito poslabšanje tudi pri podatkih športnega kartona šoloobveznih otrok. V letu 2021 so se vrednosti telesnega fitnesa otrok poslabšale v kar 109 občinah. Kazalnik prekomerne prehranjenosti šolskih otrok se je poslabšal za dobre 3 odstotke.

dezurni@styria-media.si