Norveški strokovnjaki odsvetujejo uporabo cepiv AstraZenece in Johnson & Johnsona zaradi tveganja redkih, a resnih stranskih učinkov. "Ne priporočamo uporabe vektorskih adenovirusnih cepiv v nacionalnem programu cepljenja," je danes sporočil vodja odbora Lars Vorland ob izročitvi poročila norveškemu ministru za zdravje Bentu Hoieju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "To je seveda zaradi resnih neželenih učinkov", ki so jih ugotovili pri majhnem delu ljudi, cepljenih s temi cepivi, je dodal zdravnik.
Da ne bi upočasnili kampanje cepljenja, pa odbor priporoča, da bi bili cepivi ljudem na voljo na prostovoljni podlagi, poroča AFP.
Minister za zdravje Hoie je povedal, da bodo preučili poročilo kot tudi podobno priporočilo Norveškega inštituta za javno zdravje (FHI) ter na njem utemeljili končno odločitev. Poudaril je še, da strokovni odbor sicer ocenjuje, da sta obe cepivi varni in učinkoviti proti covidu-19, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Če se bodo dokončno odločili, da bodo cepivi opustili, pa bodo odmerke podarili drugim državam, je pojasnil.
Priporočilo, da se ju opusti, je po njegovi oceni povezano tudi z relativno sproščenimi razmerami na Norveškem, kjer je stopnja okužb z novim koronavirusom nizka, množično cepljenje pa dobro poteka tudi brez omenjenih dveh vektorskih cepiv.
Na Norveškem so med 134.000 cepljenimi z AstraZeneco do sredine marca ugotovili pet primerov hude tromboze - od tega tri smrtne primere - med relativno mladimi, ki so bili do takrat dobrega zdravja. Še eden pa je umrl zaradi možganske krvavitve. Zato je vlada 11. marca ustavila uporabo cepiva AstraZenece, da bi stranske učinke dodatno preučili.
Pred okoli štirimi tedni je FHI priporočil, da zaradi tveganja omenjenih stranskih učinkov cepivo AstraZenece umaknejo s seznama cepiv za nacionalno kampanjo cepljenja. Podobne skrbi zaradi stranskih učinkov v ZDA so se takrat začele pojavljati tudi za cepivo Johnson & Johnsona, ki ga na Norveškem sicer še niso začeli uporabljati. Norveška vlada je zato oblikovala poseben odbor strokovnjakov in mu do danes dala rok za oceno obeh cepiv, ki uporabljata podobno adenovirusno vektorsko tehnologijo.
Na Norveškem, ki ima 5,4 milijona prebivalcev, se je proti covidu-19 doslej z vsaj enim odmerkom cepilo 1,5 milijona ljudi, z dvema pa pol milijona. Večino so cepili s Pfizerjevim cepivom. Cepijo tudi s cepivom Moderne, ki je prav tako cepivo mRNA.
Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija sicer uporabo obeh cepiv še naprej priporočata, ker njune koristi odtehtajo tveganje. Danska je doslej edina evropska država, ki je uradno opustila uporabo cepiv proti covidu-19 AstraZenece in Johnson & Johnsona. Več držav pa je uporabo AstraZenece omejilo na določne starostne skupine.
V Sloveniji NIJZ priporoča cepljenje z mRNA cepivi za starejše od 50 let, medtem ko je za mlajše predvideno cepljenje z vektorskimi cepivi. Ni pa še jasno, kako bo v prihodnje potekalo cepljenje z AstraZeneco, saj EU ni podaljšala pogodbe s podjetjem, ki se izteče konec junija. V tem mesecu naj bi Slovenija sicer imela zagotovljenih še 96.000 odmerkov cepiva AstraZeneca, vendar je ob tem treba dodati, da več kot 133 tisoč ljudi še čaka na drugi odmerek z omenjenim cepivom.
Največji problem cepljenih je, da so uradno zavedeni o varnosti cepiv. Kako bodo sanirali te poškodbe? Nihče se potem ne …
Mene bolj zanima če je že skoordiniral čiščenje bazena na Krku.
Torej so me spet nat..ili. Tako jko sem se cepil s prvim odmerkom, po takih hvalospevih, zvem da je bilo …