Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob naraščanju primerov ošpic, novih izbruhih in razglašenih epidemijah v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji, Italiji, Nemčiji, Franciji in drugih državah, kamor potujemo Slovenci, svetuje, da preverite, ali ste bili proti opicam cepljeni in ali ste bili cepljeni dvakrat. 

NIJZ: Razlike v cenah ne komentiramo

Laboratorijske teste opravljajo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, ki spada pod Medicinsko fakulteto in v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Razlika v ceni med enim in drugim testom je 9 evrov, na NIJZ pa, čeprav gre za javna zavoda, razlike v ceni niti razlike med testoma, ne znajo pojasniti.
"Razlike v ceni ne moremo komentirati. Postavi jo izvajalec. Občutljivosti, specifičnosti, pozitivne/negativne napovedne vrednosti testa ne moremo komentirati. Te podatke ima izvajalec testa," so odgovorili na novinarska vprašanja in nam predlagali, da se obrnemo na izvajalca. 

Cepljenje proti ošpicam se je v Sloveniji začelo leta 1968, sprva le z enim odmerkom cepiva. Ljudje, rojeni po letu 1971 naj bi bili že cepljeni z obema odmerkoma. Za rojene pred letom 1960 se predvideva, da so ošpice že preboleli.  

En test 12 evrov, drugi 21

Zakaj prihaja do take razlike v ceni, nam ni znal pojasniti ne en ne drug izvajalec, saj kot pravijo, ne vedo, kateri test uporablja drugi laboratorij. "Tege ne morem komentirati, ker ne vem, katere teste uporabljajo v NLZOH. Mi uporabljamo test, ki se je v vseh objavljenih študijah izkazal kot najboljši v vseh ocenjevanih parametrih. Z njim imamo več kot 25 letne izkušnje in mu popolnoma zaupamo," pravijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti. Njihov test stane 12 evrov.

"Primerjave ne moremo komentirati, saj ne vemo katere teste uporablja IMI. Povemo pa lahko, da so naši testi visoko občutljivi in specifični in so se izkazali v mednarodnih študijah. Da so primerni, dokazujejo tudi odlični rezultati, ki jih dosegamo v rednih zunanjih kontrolah," pa pravijo na Nacionalnem laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Cena testiranja pri njih je 21 evrov. 

Foto: Profimedia Ošpice

Večje število vzorcev - nižja cena

"Naš Inštitut je novo, zelo nizko ceno določil že pred več kot 5 leti, temelji pa na tem, da poskušamo zagotavljati pri izvajanju testa večje število vzorcev  - torej ne testa ob malo prispelih vzorcih ne izvajamo vsak dan. Morda je razlika v ceni tudi posledica tega, da pri nas ne izvajamo odvzema krvi, torej mora pacient prinesti že odvzeto epruveto krvi. Posamično testiranje, izvajanje diagnostike ošpic za posameznika ali zahteve po izvidu v istem dnevu, lahko test podražijo tudi do petkrat ali celo več! Zaradi načina izvajanja testa, se veliko reagentov porabi za izvajanje kontrol, torej je posamično testiranje lahko zelo drago," razlaga Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.

"Na oblikovanje cene vpliva kakovost reagentov, materialov in opreme, ki jih uporabljamo pri izvedbi preiskave. Velik vpliv na ceno ima število vzorcev, ki jih lahko opravimo sočasno. Višje kot je število, nižja je lahko cena preiskave," pa razlagajo pri dražjem izvajalcu, Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. "Če torej vzorce dobivamo posamično in želimo rezultat zagotoviti takoj oziroma čimprej, to ceno preiskave zelo podraži. NLZOH ima mikrobiološke laboratorije v Sloveniji na osmih lokacijah. Pravtako te preiskave ne izvajamo v vseh naših laboratorijih, zato je potreben tudi transport vzorca med laboratoriji - v laboratorije, kjer se preiskava izvaja."

Pri prvem izvajalcu, Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, so letos opravili 28 preiskav, lani pa 231, pri dražjem izvajalcu pa do začetka maja letos le eno, v lanskem letu pa 52. Povpraševanje po testih se poveča predvsem v času poletnih počitnic, ko so se ljudje prihajali testirat zaradi izbruhov ošpic v sosednjih državah.

10 odstotkov cepljenih ne razvije protiteles

Nivo protiteles je najvišji pri osebah, ki so ošpice prebolele, nekoliko nižji, a v veliki večini zadosten pri osebah, ki so bile cepljene dvakrat in še nekoliko nižji pri osebah, ki so bile cepljene enkrat. 
"Načelom velja, da imajo osebe, ki so okužbo prebolele več protiteles kot cepljene osebe. Zavedati pa se je potrebno, da je določanje protiteles samo posredni kazalnik na to, da je oseba imuna. V populaciji cepljenih oseb z dvema odmerkoma pri povprečno 10 odstotkih testiranih ne dokažemo protiteles, kar pa ne pomeni, da so osebe sprejemljive za okužbo. Pri osebi cepljeni s cepivom za ošpice, ki je oslabljeno živo cepivo, obstaja namreč tudi t.i. celična imunost, ki osebo prav tako varuje pred okužbo, a komercialno dostopnih testov za to komponento imunosti ni na voljo," razlaga predstojnik inštituta Miroslav Petrovec.  

"Pri enkrat cepljenih pogosto nivo prototeles ni zadosten"

Natančna meja, ki bi določala, kako visoka mora biti vrednost protiteles, da oseba ob stiku z okuženim ne bo zbolela, ne obstaja, preko dolgoletnih spremljanj in raziskav so ugotovljene najbolj verjetne meje, ki so upoštevane v testih. "Pogosto pri enkrat cepljenih osebah nivo protiteles ni zadosten za zaščito pred obolenjem. Na voljo so različni testi za ugotavljanje protiteles, ki imajo različno postavljene enote in mejne vrednosti," razlagajo na Inštitutu. 

sergeja.hadner@zurnal24.si