V redakcijo smo prejeli pismo medicinske sestre iz družinske ambulante, ki jo je k pisanju spodbudila debata "na socialnih omrežjih, forumih, radiu in televiziji," o tem, da so sestre prenehale dvigovati telefone, da so čakalnice prazne, pacienti pa kljub temu ne morejo do njih. Sestra odgovarja. Najbolje bi bilo, "da z nami preživite en dan", pridite tisti, ki se tako "zelo spoznate na naše delo."

Veliko vprašanj, odgovorov pa nikjer

"Svetujejo nam odpiranje informacijskih točk, kjer se bodo prevezovali telefonski klici, a pri tem pozabljajo na najpomembnejše: Kdo bo sprejemal te klice in kompetentno odgovarjal na njih? Zdravstveni delavci ali administratorji (tudi slednjih ni dovolj niti za delo v ambulantah)? Ali bi morala sama sprejemati in prevezovati telefonske klice, ko sem popolnoma zasedena z drugim delom in se ukvarjam s pacientom? Veliko je odprtih vprašanj, na katera ne vemo odgovorov," na začetku zapisa opozori Jasminka Božič, medicinska sestra, ki piranskem zdravstvenem domu dela že 15 let. Pred tem je bila 21 let zaposlena na kirurgiji v Splošni bolnišnici Izola. 

"Pridite in preživite en dan z nami!"

V nadaljevanju medicinska sestra v družinski ambulanti opiše svoj delovni dan.

Njen zapis objavljamo v celoti...

"Najbolje bi bilo, da bi vsi, ki se tako spoznajo na naše delo in imajo vse odgovore, preživijo en dan z nami v ambulanti družinske medicine, da vidijo in doživijo, kako poteka naše delo. Nihče od nas v prvem valu epidemije ni in ne bi mogel delati od doma, saj smo vsi ostajali na svojih deloviščih in opravljali delo profesionalno po kodeksu, prilagojeno novemu položaju in tudi ob vseh tveganjih," vsem kritikom sporoča Jasminka, ki v nadaljevanju opiše svoj običajni delovni dan. 

Foto: ZD Piran V službi je ob pol sedmih zjutraj. "Preoblečem se v svojo najlepšo barvo – modro kot morje, in seveda zaščitno masko, na vstopu v ZD mi za dobro jutro izmerijo tudi telesno temperaturo. Razkužim si roke, prezračim ambulanto, prižgem računalnik, preverim e-pošto, nato pripravim kartone naročenih pacientov ob zavedanju, da jih bo še kar nekaj poklicalo, da potrebujejo našo pomoč. In čeprav seveda niso naročeni,  jih ne odklonimo, če presodimo, da potrebni obravnave," jutranjo delovno rutino v času covida opiše medicinska sestra. 

"Ob 7.30 se oglasi prvi telefon, ki nato ne neha zvoniti ves dan: naročajo recepte, napotnice, bolniške liste, naloge za prevoz z reševalnim vozilom, tehnične pripomočke in še kaj. Številni preverjajo, ali jim še velja napotnica, kam naj se naročijo, če lahko pridejo do zdravnice..." 

Telefon pa zvoni in zvoni

Začenjajo prihajati naročeni pacienti, zaradi epidemije COVID-19 mora vsak  pred zdravstveno obravnavo izpolniti anketni
vprašalnik, medicinska sestra podatke iz vprašalnika vnese v e-karton. "Prvi pacient ima predoperativno pripravo na operativni poseg, posneti moram EKG, nato ga pogleda zdravnica. Ko zaključi obravnavo, ponovim najpomembnejše informacije in preverim, ali je pacient razumel postopek, nato vnesem ustrezne podatke o storitvi v računalnik in zaključim obravnavo."" 

"Telefon pa zvoni in zvoni ... Zakaj se ne morem oglasiti, na drugi strani ne vedo, medtem ko sama opravljam intervencije okrog pacienta." 

"Prihajajo tudi nenaročeni pacienti, povedo za svoje težave. Ker ne gre za nujno stanje, jih bomo pogledali, a prednost imajo naročeni pacienti. To jim pojasnim, ljudje razumejo in se mi zahvalijo."

"Pride pacientka, nastaviti moram infuzijo z zdravilom, ker je anemična. Natančno ji pojasnim celoten postopek, kako poteka in kaj bo prejela. V tem času me že potrebuje zdravnica, a ker sem zasedena, ona pripravi napotnice, jih žigosa in zaključi postopek s pacientom."
 

"Telefon zvoni, zvoni ... Pacientka to opazi in mi reče »Vi pa res nimate miru«. Lahko se zgolj
nasmehnem."
 

"Imam to srečo, da moja zdravnica tudi sama pokliče paciente k sebi na obravnavo. Druga drugi si pomagava, saj je to tisto pravo timsko delo, ki na primarnem nivoju še bolj pride do izraza."

Tudi preverjajo jih

"Telefon še kar zvoni in ko se oglasim, gospod na drugi strani vpraša, če je dobil ambulanto. Odgovorim pritrdilno in on mi pove, da je vesel, da sem se oglasila. Kliče iz ZZZS?!? Torej še oni vršijo kontrolo nad nami. Sprva nisem niti razumela, kaj želi povedati, a sem se potem »zbudila« in mu odgovorila, da ima tudi on srečo, ker sem se lahko oglasila, saj sem imela prav tisti trenutek proste roke in nekaj sekund časa."

Očitno servis za vse

"V času, ko ni dela s pacientom  je seveda treba v računalnik vnašati recepte in napotnice, ki so jih naročili pacienti dan prej. Zdaj pa v predale. Spremljati moram dolge bolniške staleže, do kdaj veljajo odločbe, ali so pacienti prinesli izvide, posamezne moram poklicati ...."

"Telefoni še naprej zvonijo, pacienti odpirajo bolniške staleže, potrebujejo potrdila o odsotnosti z dela. Na ZZZS zagotov mislijo, da so nam olajšali delo z e-BOL, a vse moraš pripraviti sam; nekaterih pacienti niti ne preverijo, ali smo poslali potrdila ali ne. Očitno smo servis za vse."

"Iz Ljubljane me kliče pacient. Tam je na pregledu, a ga nočejo vzeti, ker nima veljavne napotnice. Se mu nasmejem ter ga pomirim, da bom uredila."

"Ker je urgenca na terenu, moramo pregledati še turiste z zdravstvenimi težavami. Ko se ob 13.30 zaključi ordinacijski čas, mora zdravnica pregledati laboratorijske izvide. Patološke izvide moramo sporočiti pacientom ter jim predpisati zdravila, če jih potrebujejo."

Vmes še polno birokracije

"Pregledam e-pošto, odgovorim na vsa vprašanja, naročila receptov, napotnic, posredujem bolniške delodajalcem. Vedno več je pritiskov tudi s strani računovodstev, predvsem pred prazniki ker si nekatera podjetja vzamejo 'mostove' in mislijo, da smo uradniki, ki samo pišemo ..."

"Sporočiti tudi moram številke e-napotnic na sms sporočila, da se lahko pacienti sami naročijo (ki jih večkrat pozabijo in jih moramo zato ponovno pisati). Polno birokracije!"

"Pacienti obiskujejo specialistične pregled, prejmejo izvide in na njih piše, da so prejeli zdravila na e-recept, a v lekarni zdravila ne dobijo. Zato kam? K osebnemu zdravniku, torej najprej k meni. Če bi vsak opravljal svoje delo, ne bi pacienti tekali od vrat do vrat..... 

60 telefonskih klicev, 30 odgovorov po elektronski pošti

"Delovnik z zdravnico zaključiva ob 14.30 in pregledam mojo realizacijo dneva: odgovorila sem na 60 telefonskih klicev, odgovorila na več kot 30 e-pošt. Kje so ob tem še vse moje negovalne intervencije, vsi pregledani pacienti?"

Na koncu se medicinska sestra s 35-letnim delovnim stažem sprašuje, zakaj nihče od dosedanjih zdravstvenih ministrov ni našel odgovorov, kako urediti, da bomo imeli državljani kakovostno ter varno zdravstveno nego in kako obdržati mladi kader, ki zaradi slabega plačila odhaja na delo v tujino. 
 

Verbalno nasilje in grožnje tistih, ki jih ne dobijo na telefon

"V času epidemije in ko je koronavirus še kako med nami, ni čas, da kdor koli podpihuje nesoglasja med nami. Verjamem, da naši pacienti razumejo, kaj (zanje) pomeni dobra medicinska sestra in zdravnik na primarnem nivoju. Čakalnice niso prazne, ker ne bi delali in se dela otepamo, ampak ker imajo pacienti določeno uro za obravnavo, pridejo ob ustreznem času, opravijo potrebno in odidejo zadovoljni, da jim ni treba čakati in, kar je še v tem času pomembnejše, se ne srečujejo z drugimi in se ne izpostavljajo
morebitnemu stiku z okuženo osebo. Mi pa medtem opravimo sto drugih opravil, nekatera od teh so opisana v mojem pismu, mnoga so nevidna. Žal številni tega ne vedo in zaposleni v zdravstvu doživljamo verbalno nasilje in smo deležni tudi groženj nekaterih, ki nas ne dobijo takoj ali po nekaj klicih... "

"Nismo delavci, ki delamo za stroji"

"Naše delo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, urgentnih centrih, domovih upokojencev je še kako naporno ter odgovorno in to bi morala vsaj naša vlada dobro razumeti. Nismo tovarne, nismo delavci, ki delamo za stroji, ampak se posvečamo pacientom, ranljivim skupinah prebivalstva, ki potrebujejo našo pomoč, včasih zgolj toplo besedo. Dosti je bilo lomljenja kopij na hrbtih
zdravstvenih delavcev!"

Jasminka Božič, medicinska sestra
Zdravstveni dom Piran