"Tudi atleti potrebujejo trenerje. V bistvu vsak rabi trenerja, ki ga nauči kako pravilno teči,“ opozarja vodja trenerske ekipe Pospeši ritem Dejan Lenart. Več let si je prizadeval za projekt s katerim bi rekreativnim tekačem omogočili brezplačni trening, saj kar 90 odstotkov rekreativcev narobe teče. 

"V zadnjih letih smo priča pravega tekaškega "booma“, a je zaradi nepripravljenosti nekaterih tudi veliko poškodb,“ ugotavlja Lenart, ki trenira tudi vrhunske atlete, kot je zmagovalka Ljubljanskega maratona 2014 Neja Krišnar.

Rekreativni tek je v zadnjih petnajstih letih vedno bolj priljubljen. "Tek je prvinska oblika gibanje, tako smo se gibala od vselej. Predvsem pa lahko teče vsak, ni pa tako nedolžen, kot misli večina ljudi,“ nadaljuje Lenart in izpostavlja, da je, čeprav je tek naravno gibanje, treba paziti na tehniko.

"Do največ poškodb prihaja pri tekačih zaradi napačne obutve in predvsem napačne tehnike, tukaj predvsem tek po petah,“ pravi fizioterapevt Jure Bornšek. Najbolj dovzetne za poškodbe so tetiva, kolena in stopala, do težav pa lahko prihaja po celem telesu. „Pri teku sodeluje celotno telo. Pogosto zaradi napačne tehnike teka pride tudi do poškodb oz. težav z hrbtenico,“ opozarja Bornšek.

Privlačnost skupne vadbe

Veliki dogodki kot je na primer Ljubljanski maraton v zadnjih letih k teku privabljajo ogromne množice. "V zadnjih letih se je pomen zdravega sloga življenja močno povečal. Zato se vedno več ljudi rekreira. Priljubljenost teka pa izvira tudi iz nove oblike skupinske vadbe. Prej smo to poznali pri nogometu, košarki in podobnem, sedaj se ljudje družijo ob teku. Zato tudi množične prireditve privabijo toliko ljudi. V ozadju je motiv druženja in skupne izkušnje,“ pravi športni psiholog Aleš Vičič.

Čeprav je tek lahko zelo zdrava oblika rekreacije pa psiholog opozarja, da je treba tudi do teka pristopiti zmerno. "Za ljubiteljske tekače naj bo vedno v ospredju užitek in veselje do teka. Na prvem mestu naj ne bo tekmovalnost in želja po doseganju čim boljšega časa, ampak dobro počutje, želja po zdravju,“ opozarja Vičič. Svetuje, da se po teku vprašamo, ali smo v njem uživali in ali se počutimo bolje. Ko se naša hierahija motivov postavi na glavo je to lahko nevarno: "Tek naj ne bo oblika samopotrditve. Takrat najpogosteje prihaja do poškodb in utrujenosti.“

Teče lahko vsak, dokler je le primerno pripravljen

Fizioterapevt Bornšek tek priporoča vsem generacijem, le pravilno se naj na njega pripravijo: "Tek je osnova skoraj vseh športnih panog. Uspešno lahko tudi pripomore k izgubljanju telesne teže, a moramo takrat paziti tudi na prehrano. Važno je, da smo dobro in strokovno pripravljeni, da se izognemo poškodbam.“

Lenart, ki se s treniranjem športnikov ukvarja že 12 let, pa vabi vse tekače, naj se udeležijo tekaških tečajev: "Vsi se naj bi pravilno naučili teči. Mnogo je tistih, ki se že leta ukvarjajo s tekom, ki so si izoblikovali neko svojo tehniko, a to ne pomeni, da je ta tehnika pravilna. Tudi če nekdo že več let teče se lahko naših treningov udeleži, v prvi vrsti pa seveda vabimo začetnike.“

Bosonogi tek kot rešitev?

Tudi bosonogi tek se je v zadnjih letih razširil med rekreativnimi tekači, a tako Bornšek kot trener Lenart opozarjata na nevarnosti bosonogega teka. "Tekaški čevlji so dandanes zelo dobro prilagojeni našim nogam in nas podpirajo tam, kjer to potrebujemo,“ pravi Bornšek, bosonogega teka pa ne zavrača nasploh: "Pravilno pripravljeni lahko tečemo tudi bosi, pomembno je, da začnemo počasi in na površinah, ki so prijazne do naših stopal, na primer na travi.“

Trener Dejan Lenart pa odkrito nasprotuje bosonogemu teku: "Ne odobravam teka brez čevljev. Športni copati so dandanes podloženi tako, da ščitijo naša tetiva in prelagajo naše težišče na sprednji del noge, kar je pravilna oblika teka. Večina poškodb se zgodi prav med bosonogem teku.“

Tek priljubljen tudi med bivšimi profesionalnimi športniki

Brezplačno vadbo pod budnim očesom strokovnjakov, kot jo ponujajo v sklopo projekta Pospeši ritem, pozdravlja tudi Jure Košir, ki se je priključil projektu kot ambasador:

"Vsekakor sem zagovornik rednega gibanja, saj se vsi gibamo premalo. Če bi si vsi vzeli eno uro časa, in to niti ne na dan, ampak mogoče dvakrat, trikrat na teden bi lahko že zelo izboljšali svojo telesno pripravljenost.“ Nekdanji smučar se bo udeležil več treningov in sodeloval z lokalnimi trenerji: "Ne bi rekel, da veliko tečem, se pa redno rekreairam in med drugim tudi tečem. Pomembno se mi zdi predvsem gibanje na zraku, ki nas tudi zelo sprošča.“