Podatki za obdobje 2020–2021 kažejo, da je prvi val epidemijebolj vplival na število novih primerov raka in napotitve na onkološko obravnavo kot kasnejši čas epidemije. Onkološki inštitut (OI) sicer opozarja, da manka diagnoz iz leta 2020 do konca lanskega leta nismo nadoknadili, zaskrbljujoč pa je tudi ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu oziroma v zadnji tretjini leta 2021.
V prvem valu epidemije je na Onkološkem inštitutu in v UKC Maribor število novih bolnikov z rakom v bolnišnici značilno padlo. Enako velja tudi za število novo postavljenih diagnoz. Padec 2020 je bil do 30 odstoten. Nadaljnje spremljanje je pokazalo, da sta drugi in tretji val epidemije manj vplivala na število novih primerov bolnikov z rakom – v povprečju so pozimi in spomladi 2021 zaznali približno 10 odstotkov manj novih onkoloških diagnoz.
Največji manko so zaznali pri kožnih in krvnih rakih ter raku prostate. V drugi polovici leta 2021 je bilo število novih diagnoz primerljivo kot v letu 2019, vendar manka diagnoz iz prejšnjih let do konca lanskega leta nismo nadoknadili, pojasnjujejo na OI.
"Razloga za upad napotitev na onkološke obravnave ne poznamo – ne vemo, torej, ali se ljudi sami v času epidemije niso s težavami obračali na osebne zdravnike ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov in specialistov ali pa je šlo za zmanjšanje napotitev s strani zdravnikov, najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih vzrokov," so dodali.
Strokovna direktorica OI Irena Oblak opozarja, da je epidemija covid-19 pomembno vplivala na obravnavo bolnikov z rakom po vsem svetu in na OI, po njenem na epidemijo raka ne bi smeli pozabiti. "Poleg tveganj, ki jih predstavlja okužba z novim koronavirusom za bolnike z rakom, imata lahko zapoznela diagnozali okrnjena oskrba večji vpliv na širšo populacijo bolnikov z rakom. Kljub temu, da je bila v loveniji onkologija navedena kot izjema pri ukrepih za zajezitev širjenja virusa, kar ni bilo omogočeno vsem onkološkim centrom v tujini, je epidemija z ukrepi in različnimi širšimi družbenimi spremembami posredno vplivala na izvajanje in dostopnost do zdravstvenih storitev tudi na tem področju," je zapisala epidemiologinja.
Teh bolnikov ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje
Vodja Epidemiologije in registra raka na OI dr. Vesna Zadnik dodaja, da se strokovnjaki zelo bojijo dolgoročnih posledic. "Zato nas skrbijo zaznane zakasnitve v diagnostiki. Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. V tem trenutku pa opozarjamo tudi, da epidemiješe ni konec in še vedno lahko pričakujemo tudi negativne kratkoročne učinke epidemije na breme raka," je opozorila.