Sodeč po številnih umetninah, ki prikazujejo spolne odnose, v antični Grčiji erotika vsaj pri moških, ki so pripadali višjemu sloju, ni imela omejitev. Zelo nazorno so slikali različne položaje, od klasičnegia misijonarskega položaja do raznih akrobacij in celo orgij.

Stari Grki in tudi Rimljani so spolne akte brez sramu risali na stene hiš, na bronasta ogledala, svetilke, prte in tako dalje. Za tiste čase to ni bila pornografija, spolnost je bila prikazana brez sramu.

Falus kot talisman 

V starem Rimu je spolni odnos veljal za nekaj božanskega, najstarejši zanini zapis o rimljanskih banketih so se pojavi v Petronijevem Satirikonu iz leta 66 našega štetja. O orgijah v rimskeh cesarstvu je pisal zelo podrobno, opisoval je kopeli, popivanja, prenajedanja in orgije. Glavna razlika med seksualnostjo antične Grčije in rimske kulture je bila ta, da je za Rimljane štel le seksualni užitek.

Arheologi so se dolgo spraševali o številnih podobah falusa v Pompejih. Prišli so do zaključka, da je pomenila falična ikonografija simbol življenja in plodnosti in da so imeli podobe penisa zato pogosto obešene tudi pred hišo. Falus je pomenil talisman, ki je prinašal srečo.

Tantra 

Seksualni obredi pa so bili pomemben del tantre ali tantrizma, ki se je razvil v Indiji okoli prvega stoletja tega štetja. Zgodovinarji domnevajo, da so se pojavili kot praktične metode za proizvajanje preobrazbenih telesnih tekočin, ki so bile daritev božanstvom. Po nekaterih teorijah pa naj bi se spolni obredi razvili iz klanskih iniciacijskih ceremonij, ki so vključevale prenos spolnih tekočin. Kasnejši razvoj teh obredov je dajal večji poudarek na blaženost božanske spojitve.

Zgodaj so se pojavili tudi seksualni priročniki, prvi naj bi nastal že okoli 4.500 let nazaj. Gre za zapiske Kitajca Huang Tija z vzdevkom Rumeni osvajalec. V začetku petega stoletja je nastal veliko bolj znan priročnik za spolno in ljubezensko življenje Kamasutra, ki ima sami spolnosti namenjen le en del. V tem delu opisuje 64 položajev. Nedavna raziskava je pokazala, da je kar tretjina teh položajev neizvedljivih.

Greh, greh, greh 

Povsem nekaj drugega je bil srednji vek, ko je glavno misel o spolnosti narekovala Cerkev. V posebnih spisih so navajali celo, kateri spolni akti so dovoljeni, pod kakšnimi pogoji in kdaj. Misijonarski položaj so dojemali kot nekaj nenaravnega, naravni red med moškim in žensko pa je rušil položaj, ko je ženska na moškem.

Greh sta bila tudi analni in oralni seks, saj sta bila namenjena zgolj užitku in ne reprodukciji. Sprejemljivejša sta bila položaj na boku in stoje, seveda zgolj v zakonski zvezi.

Golota kot protest

V poznem 18. stoletju, ko so umetniki ustvarjali v slogu rokokoja, postanejo ženske spet čutne. Rokoko je polbaročni umetnostni slog poznega 18. stoletja, za katerega sta značilni lahkotnost in igrivost oblik. V tem času so prepovedane sanje moških postale resničnost v svetu umetnikov, kot sta Honoré Fragonard ali François Boucher. Ženske niso bile več prikazane kot boginje, pač pa kot ljudje iz mesa in kosti, ki so jih prikazali tudi ob neprimernih situacijah.

Proti koncu devetnajstega stoletja se je golota pričela obravnavati kot protest zoper takratnemu buržoaznemu načinu življenja. Glavni namen številnih umetnikov je bil, da spravijo v zadrego buržoazijo. Glavno orožje upora je bil realizem franoskih umetnikov. Eden tak primer je denimo slika Gustavea Courbeta Izvor sveta (slika zgoraj), ki prikazuje izrazito realistično upodobitev ženskega spolovila.

Fotografija in splet 

V prvi polovici devetnajstega stoletja smo dobili prvo fotografijo, nekaj desetletij po tem se je pojavila tudi erotična fotografija, ko se je na fotografijah začelo pojavljati vse več pomanjkljivo oblečenih žensk. Poseben pečat v zgodovini erotike pusti tudi revija za odrasle Playboy, ki jo je leta 1953 ustanovil Hugh Hefner. Revija je postala poznana predvsem zaradi fotografij golih lepotic, ena izmed najbolj znanih je bila Marilyn Monroe.

Era spleta sovpada z eksplozijo pornografije. Ironično pa lahko prav to predstavlja konec erotike, ki je umetnost namigovanja in želja po spolnem vzburjenju brez odkritega in takojšnjega prikazovanja spolnih organov.

Pornografija je v razvitem zvetu zelo razširjena, sodeč po raziskavah pa se gledanje pornografije odraža tudi v odnosu do spolnosti v realnem živlejnju. Nedavna raziskava v Nemčiji je pokazala, da vsakodnevno pornografijo gleda kar tretjina moških in ena od desetih žensk. Da jih pornografija zanima pa je priznalo 98 odstotkov moških in 90 odstotkov žensk.