"Daljša obdobja s premalo spanca imajo negativne posledice na več telesnih sistemov, vključno s kardiovaskularnim," je izpostavil glavni avtor študije, v kateri so strokovnjaki raziskovali vpliv spanja na zdravje, Quanhe Yang, višji znanstvenik ameriškega Centra za kontrolo in preventivo bolezni v Atlanti.
Odrasli, ki spijo bodisi premalo ali preveč so bolj izposavljeni rizikom srčne ali možganske kapi, poudarjajo znanstveniki, ki dodajajo, da se to najbolje odraža po tem, da se jim srce hitreje stara.
V obsežni ameriški študiji so ugotovili, da imajo ljudje, ki ponoči spijo sedem ur, za okrog 3,7 let mlajše srce od svoje biološke starosti, tisti, ki spijo šest ali osem ur dnevno, pa imajo povprečno 4,5 let starejše srce, kot naj bi bilo.
Največjemu tveganju so izpostavljeni tisti, ki spijo pet ur ali manj, njihovo srce je od njihove biološke starosti starejše pet let.
"Analize so pokazale zgovorno povezavo med trajanjem spanca in tveganja srčnih obolenj, kot so visok pritisk, diabetes, visoka stopnja holesterola," je izpostavil Yang. S sodelavci je preučeval navade 12.755 ljudi v starosti od 30 do 74 let, glede na dolžino njihovega spanca so jih razdelili na pet skupin.
Starost srca so jim izračunali na podlagi tudi ostalih rizikov tveganja. "Spanec, ki je prekratek ali predolg, je nedvomno povezan s povečanim tveganjem. Najmanjšemu tveganju so izpostavljeni tisti, ki spijo po sedem ur na noč," je Yang povedal za agencijo Reuters.