Kot je na današnji novinarski konferenci opozorila predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc, se bolnišnice polnijo, polne so tudi enote intenzivne terapije, obenem pa število cepljenih stagnira. Spomnila je, da je cepljenje med najbolj učinkovitimi preventivami, ki se je izkazalo kot dobra zaščita pred hospitalizacijo. 

Na UKC je  v akutni bolnišnični obravnavi trenutno več kot 90 bolnikov. 

Počasen, a vztrajen porast bolnikov na intenzivnih enotah

Infektolog Matjaž Jereb je poudaril, da so prav enote intenzivne terapije kritično mesto, kjer se lahko zdravstvo zlomi. "V zadnjih štirinajstih dneh se soočamo s počasnim, a vendarle vztrajnim porastom bolnikov na intenzivnih enotah. Danes jih imamo v UKC Ljubljana 47, njihova povprečna starost je 62 let, najmlajša bolnica pa ima 35 let," je povedal.

Štirje od bolnikov na intenzivni terapiji poleg podpore za mehansko predihavanje potrebujejo tudi podporo aparata za izventelesno oksigenacijo, saj imajo že tako hude poškodbe dihal, da jih brez dodatnega aparata ne morejo ustrezno stabilizirati.

Tri četrtine hospitaliziranih je necepljenih

Kakšno pa je razmerje med cepljenimi in necepljenimi bolniki s covidom-19? Po Jerebovih besedah je trenutno 75 odstotkov hospitaliziranih necepljenih. Pet od dvanajstih polno cepljenih hospitaliziranih ima sočasno hude imunske motnje, ostali pa so starejši in imajo sočasne kronične bolezni.

Doslej je zaradi covida-19 umrla le ena cepljena bolnica, in sicer po presaditvi organa.

Kako pa je s tistimi brez sočasnih bolezni, ki niso cepljeni? "Posamezni od teh pridejo v bolnišnico, nekateri imajo lahko tudi kritično obliko bolezni, jih zdravimo na intenzivni terapiji, a ne pogosto. Popolnoma zdravi bolniki brez resnih sočasnih kroničnih bolezni, ki bi potrebovali podporo aparata, so torej redki," je pojasnil.

Covid-19 Novi podatki: Zelo slabo nam kaže

Ni razloga, da se starejši ljudje ne bi cepili

Lejko Zupanc pa je ob tem dodala, da obravnavajo tudi popolnoma zdrave starostnike, ki niso cepljeni in potrebujejo hospitalizacijo. "Iz nekoga, ki je odlično funkcioniral, nastane nekdo, ki ima hude posledice in potrebuje oskrbo," je povedala.

"Če se bojimo stranskih učinkov cepljenja pri mlajših, so pri teh starostnih skupinah stranski učinki izjemno redki, zato ni razloga, da se starejši ljudje ne bi cepili," je dejala. 

Jereb pa je poudaril, da nas cepljenje resda pred okužbo ne ščiti stoodstotno, a pomembno zniža možnost, da bomo zboleli oziroma zboleli v hudi obliki ter umrli. Spomnil pa je, da se zaščita takoj po cepljenju še ne vzpostavi in je nanjo treba počakati nekaj tednov. 

dezurni@styria-media.si