Na Zvezi potrošnikov Slovenije so tokrat preverjali kislo zelje različnih trgovskih in blagovnih znamk. Vzeli so deset vzorcev za ta čas zelo popularnega in zdravega živila, za kilogram pa odšteli od 1,18 do 2,39 evra.

Na ZPS so preverjali, kaj je v vrečkah in lončkih, ki jih ponujajo trgovci. "Poreklo surovine, ki je pomemben podatek za potrošnika, ostaja skrivnost, saj smo na embalaži pregledanih izdelkov našli le podatek o tem, kje je bilo zelje kisano, ponekod je bil naveden tudi proizvajalec kislega zelja. Večina proizvajalcev je sicer na povpraševanje odgovorila, da uporabljajo zeljne glave pridelane v Sloveniji, nekateri tudi pridelane v Avstriji in Nemčiji oz. držav EU, Tuš in Mercator pa na vprašanje nista odgovorila," so zapisali. 

Biološko kisanje je ena od najstarejših tehnologij konzerviranja hrane, vendar tega proizvajalci na embalaži ne navajajo. Na embalažah tako po ugotovitvah ZPS ne piše, da je zelje kisano na tradicionalen način.

Dodani aditivi

Med tržnim pregledom so tako našli le eno `sveže´ kislo zelje in eno pasterizirano, ki sta popolnoma brez aditivov. "Drugim so za zagotavljanje barve in daljšega roka uporabe dodani vsaj antioksidanti (askorbinska kislina), več kot polovica pregledanih izdelkov pa vsebuje tudi konzervans kalijev sorbat," je pojasnila Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: "Če je bilo med celotnim postopkom pridelave kislega zelja dobro poskrbljeno za higieno in je mlečnokislinsko vrenje potekalo pod strokovnim nadzorom, dodajanje aditivov z vidika varnosti ni potrebno."

Foto: Žurnal24 Kislo zelje

Zelje ima zelo nizko energijsko vrednost, vsebuje malo maščob in ogljikovih hidratov. Vsebuje tudi prehranske vlaknine, vitamine (beta karoten, vitamin C, riboflavin, niacin in tiamin) in minerale (kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo in fosfor), v oblikah, ki jih telo lahko dobro izkoristi. "Zelje vsebuje tudi glukozinolate, to so sekundarni rastlinski metaboliti, ki po ugotovitvah nekaterih epidemioloških raziskav zavirajo nastanek različnih obolenj, med drugim nastanek nekaterih oblik raka," dodaja Kremićeva, ki ob tem opozarja, da postopki predelave, od ribanja (rezanja), biološkega kisanja in ne nazadnje termične obdelave, lahko močno vplivajo na hranilno vrednost in zmanjšajo vsebnost nekaterih vitaminov in mineralov."

Zelje v lončkih hranite na temperaturi pod 5 °C in ga čim prej porabite.

Preveč soli

Čeprav je soljenje zelja nujno za pravilen potek kisanja, bi po ugotovitvah ZPS večini za vsebnost soli zasvetila oranžna luč na prehranskem semaforju. Opozarjjo, da v povprečju s 100 grami kislega zelja pokrijemo dnevne potrebe po soli, otroci jih že prekoračijo, zato je priporočljivo `zmanjšati´ vsebnost soli, kar lahko dosežemo s spiranjem.

ZPS svetuje

• Ko kupujete kislo zelje, preberite seznam sestavin in izberite tistega brez aditivov ali vsaj brez konzervansov.
• Bodite pozorni na vnos soli, izbirajte izdelke z manj soli ali pa zelje pred uživanjem sperite.
• Če kislo zelje uživate v solati, izbirajte nepasterizirano, saj vsebuje koristne mlečnokislinske bakterije in več vitamina C, medtem ko lahko za kuhanje izberete tudi pasterizirano kislo zelje.
• Pazite na rok uporabe: Ko so izbrane izdelke na ZPS odprli, so ugotovili, da sta bila dva izdelka, ki jima še ni pretekel rok uporabe, neustrezna za uživanje (začetni proces kvarjenja in vidna plesen na površini). Oba izdelka vsebujeta manj aditivov oziroma sta brez njih in zato tudi očitno manj obstojna, zato na ZPS svetujejo, da izdelke hranimo v hladilniku na temperaturi od 2 do 8 °C.

Primerno za diete

Kislo zelje pa tudi nekisano surovo belo zelje je idealno tudi za diete, saj gre zaradi majhne vsebnosti maščob in ogljikovih hidratov za nizkokalorično živilo. “Je bogat vir vitamina C ter vsebuje veliko karotenoidov, predvsem β – karoten. Značilnost zelja je tudi vsebnost spojin glukozinolatov, ki dajejo zelju rahlo grenek, pekoč in oster okus,” opisujejo na Inštitutu za nutricionistiko.

Dodajajo, da ti, skupaj s prej omenjenimi vitamini in fenolnimi spojinami, prispevajo k antiinflamatornemu in antikancerogenemu učinku zelja. Opozarjajo tudi na visoko vsebnost fenolne kisline, ki deluje preventivno pri degenerativnih boleznih. “Zelje vsebuje v večjih količinah minerala cink in železo. Eno tretjino vseh ogljikovih hidratov sestavljajo prehranske vlaknine, ki pospešujejo prebavo ter pozitivno vplivajo na črevesno mikrofloro,” dodajajo. Najbolje je uživati surovo kislo zelje, saj toplotna obdelava zmanjša vsebnost hranil.
dezurni@zurnal24si.