Zadnja leta marsikje konopljo promovirajo kot zdravilno. Tudi v Sloveniji je bilo podanih že več pobud za njeno legalizacijo. A na NIJZ opozarjajo na njene škodljive posledice. Te so lahko trenutne ali dolgoročne. Med trenutne škodljive posledice strokovnjaki NIJZ uvrščajo anksioznost, paniko in povečano tveganje za prometne nesreče.

Pri skoraj desetini odvisnost

Ena resnejših dolgoročnih škodljivih posledic redne uporabe konoplje pa je odvisnost, ki se razvije pri skoraj desetini uporabnikov, opozarjajo. "Redna uporaba konoplje je povezana tudi z večjim tveganjem za kronični bronhitis in okrnjene respiratorne funkcije ter za psihotične znake in motnje, še posebej, če so uporabniki v preteklosti že imeli tovrstne težave ali so te težave prisotne v družini," opozarjajo na NIJZ.

Pri mladostnikih se redna uporaba konoplje pogosto kaže v slabši akademski uspešnosti, večji verjetnosti uporabe drugih prepovedanih drog, škodljivo pa lahko vpliva tudi na duševno zdravje v odraslem obdobju. Med nosečnostjo lahko uporaba konoplje vpliva na zmanjšanje porodne teže novorojenca.

Sicer pa na posledice uporabe konoplje v veliki meri vplivajo pogostost, obseg in način njene uporabe, zgodnji začetek uporabe in socialno okolje, v katerem se droga uporablja, še dodajajo.

Droge zmedejo možgane

Droge v človeških možganih sprožijo občutek ugodja in tako možgani dobijo lažno sporočilo, da je uporaba drog pomembno vedenje, ki ga je treba ponavljati. Občutki ugodja so precej močnejši pri uporabi drog kot pri vedenjih, nujnih za preživetje, zato uporaba drog hitro zasenči vsa druga vedenja, opisujejo na NIJZ.

Občutek močnega ugodja je tako tudi motivator nadaljnje uporabe drog. Uporabniki sprva občutijo pozitivne učinke in ob tem verjamejo, da bodo uporabo drog lahko nadzorovali. Vendar sčasoma uporaba ni več prijetna, ampak postane nujna - nastopi odvisnost. Takrat uporabnik drogo potrebuje že zato, da se počuti normalno, ni več sposoben sprejemati tehtnih odločitev, saj je potreba po drogi premočna.

Uporaba drog namreč povzroči spremembe v tistih delih možganov, ki so povezani z motivacijo, presojo, odločanjem, učenjem, spominom in nadzorom vedenja, ter tudi tistih, ki upravljajo vitalne življenjske funkcije. Navade in izbire, povezane z uporabo drog, se tako počasi ukoreninijo v možganskih strukturah.

Številne škodljive posledice

Uporaba prepovedanih drog ima številne škodljive posledice za človekovo zdravje. Povzroča namreč respiratorne, srčno-žilne, nevrološke in metabolne zaplete, predoziranja tudi prezgodnje smrti, uporabo drog spremljajo tveganja okužbe s HIV in hepatitisoma B ter C. Poleg tega ima uporaba drog tudi socialne posledice, povzroča ekonomsko škodo in vodi v kriminal.

V svetu zaradi uporabe prepovedanih drog umre 40 oseb na milijon prebivalcev v starosti 15-64 let, v Evropi pa 17 na milijon ljudi. Poglavitni razlog za te smrti so po navedbah strokovnjakov z NIJZ predoziranja, najpogosteje je za to odgovorna zloraba opioidov.

V Sloveniji zadnjih nekaj let beležimo okrog dve smrti na 100.000 prebivalcev v starosti 15-64 let zaradi prepovedanih drog. Kot navajajo na NIJZ, je poglavitni vzrok teh smrti heroin. Število umrlih zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami zadnjih nekaj let ne dosega 30 smrti na leto, med umrlimi pa vsa leta beležimo več moških kot žensk.

Za odvisnike od drog številni programi

V mreži slovenske javne zdravstvene službe je relativno dobro organizirano zdravljenje odvisnosti od drog, in sicer v okviru 18 centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ter v Centru za zdravljenje odvisnosti od drog Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. S centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog so pokrite vse regije z izjemo Koroške, navajajo na NIJZ.

Osebam, ki so v socialni stiski in imajo težave, povezane z uporabo prepovedanih drog, so na voljo različni socialnovarstveni programi. Ministrstvo za delo je v letu 2014 sofinanciralo 24 socialnovarstvenih programov na področju preprečevanja zasvojenosti s prepovedanimi drogami. V te socialnovarstvene programe je bilo leta 2014 vključenih približno 5300 uporabnikov, navajajo na NIJZ.

V treh programih izvajajo tudi reintegracijo bivših uporabnikov drog, in sicer v enem programu na Gorenjskem in v dveh v osrednjeslovenski regiji.

Kot so izpostavili, je vključenost uporabnikov opioidnih drog v programe zdravljenja v Sloveniji ena najvišjih na svetu in "smo ena redkih držav, ki ima za zdravljenje na voljo štiri vrste substitucijskih zdravil". Leta 2014 je bilo v obravnavo vključenih 3907 uporabnikov drog.