Prepričani smo, da imajo otroci najraje zdravju škodljivo hrano, še posebej sladkarije. Čeprav to verjetno drži, je raziskava revije Food Quality and Preference pokazala, da obstajajo razlike med državami, kar pomeni, da je okus otroka odvisen od okolja, v katerem odrašča.
V raziskavi, kjer je sodelovalo 1.700 otrok iz osmih evropskih držav, so testirali, kako se otroci odzovejo na okuse: mastno, slano, sladko in umami, ki je značilen za kitajsko in japonsko kuhinjo. Rezultati so pokazali, da imajo otroci iz različnih držav različne okuse.
Sedemdeset odstotkov otrok starih med sedem in devet let iz Nemčije je najprej seglo po piškotih z dodano maščobo, na Cipru na primer veliko manj, le polovica. Nemški otroci raje pijejo jabolčni sok brez dodanega sladkorja in brez arom, kar pa za otroke s Švedske, Madžarske in iz Italije nikakor ne velja, prej obratno.
Z raziskavo je bilo potrjeno, da na oblikovanje okusa otrok vplivajo tudi kulturni dejavniki območja, v katerem odraščajo. Na izoblikovanje okusa torej vplivajo tudi kulturni dejavniki. Okusi se razvijajo v podobni smeri, ko otroci odraščajo. V vseh osmih vključenih državah se namreč z leti povečuje tudi želja po sladkem in slanem okusu.
Kaj ne vpliva na okus otrok?
Če je pred tem prevladovalo mnenje, da na željo po okusih pri otrocih vpliva vrsta dejavnikov; prag zaznave, spol, stopnja izobrazbe staršev, prehranske navade v zgodnjem otroštvu, uporaba hrane kot nagrade in trajanje gledanja televizije, je raziskava pokazala, da med slednjimi in željo po določenem okusu, ni nobenih povezav.
Ker se otrokova želja po različnih živilih oziroma okusih spreminja z leti, lahko torej nanj še kako vplivamo tudi starši, kar pomeni, da jim že od rane mladosti ne ponujamo nezdravih živil; sladkarij, sladkih in gaziranih pijač ...
"Dobro je, da otrok ne silimo k uživanju določenih živil, ampak mu jih zgolj ponudimo. Še pomembneje pa je, da smo mu pri zdravi prehrani sami za zgled," so dodali na Inštitutu za nutricionistiko.
Sicer pa otroci namreč še vedno zaužijejo preveč maščob, premalo sadja in predvsem zelenjave, kar pomeni problem čezmerne hranjenosti in debelosti tako pri odrasli populaciji kot pri otrocih: "Debelost prinaša velika zdravstvena tveganja in bistveno zmanjšuje kakovost življenja, pri otrocih lahko vpliva tudi na učno uspešnost in gibalno učinkovitost," opozarjajo na Nacionalnem inšitutu za javno zdravje (NIJZ).
dezurni@zurnal24.si