Ob vseslovenski akciji z namenom dviga precepljenosti sta k cepljenju pozvala tudi direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, prof. dr. Rado Pišot in dr. Dušan Deisinger, strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola.

"Že tri mesece aktivno spodbujamo naše paciente k cepljenju na način, da jih ob informaciji, ki jo prejmejo pred obiskom v bolnišnico, bodisi zaradi posega ali ambulantne preiskave, obvestimo o možnih terminih za cepljenje v naših prostorih. Na ta način smo uspešno precepili kar precej populacije," je povedal Deisinger.

Pišot pa je izpostavil zaupanje v znanost, ki je načeto zaradi poplave znanstveno neutemeljenih in neverodostojnih informacij, pretežno na družbenih omrežjih. "Neznanje in nevednost pa vedno vodita v strah, ki lahko pri posameznikih sproži vrsto neracionalnih odločitev," je poudaril.

Možno, da bo cepljenje proti covidu-19 sezonsko, ali pa podobno kot cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Na dr. Boruta Štruklja s Fakultete za farmacijo pa so naslovili nekaj vprašanj glede učinkovitosti in varnosti cepiv. 

Kot jim je pojasnil, znanstveniki vseh odgovorov še nimajo, a "mogoče se bo cepljenje proti SARS-CoV-2 virusu spremenilo v sezonsko cepljenje, kot se to dogaja pri gripi, lahko pa pričakujemo tudi režim cepljenja, ki je podoben cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu, kjer imam dva odmerka v obdobju meseca dni, tretji, poživitveni odmerek je po približno letu dni, nato pa imamo tako imenovane vzdrževalne odmerke na tri do pet let".

Tudi cepljeni ali preboleli se lahko zaradi mutacij znova okužijo

Razložil je tudi, zakaj nismo dosegli čredne imunosti. "Koronavirusi so enovijačni RNA virusi, ki močno mutirajo. Z vsako mutacijo se virus izogne delu protiteles, ki jih je človeški imunski sistem naredil na osnovi cepiv, ki so bila izdelana proti prvemu, Wuhanskemu sevu. Z novimi mutacijami pa učinkovitost imunskega sistema  postopoma pojenjuje. Za prvi, Wuhanski tip SARS-CoV-2, je bila čredna imunost izračunana na približno 60 odstotkov. Zadnja poznana različica SARS-CoV-2 virusa pa kaže na kar 85-90 odstotno invazivnost, zato čredne imunosti še nismo dosegli, po drugi strani pa se tudi cepljeni ali preboleli lahko zaradi teh mutacij znova okužijo."

Mine naj vsaj tri mesece od zanositve

Pereče vprašanje je tudi varnost cepiv za nosečnice in otroke, mlajše od 14. let. Kot je dejal Štrukelj, sedaj že vedo, da so cepiva za nosečnice varna in jih priporočajo, "a naj mine vsaj 3 mesece od zanositve, saj se tedaj tvorijo organi pri plodu".

Meni pa, da je neodgovorno, da se ne cepijo starejši od 18 let in da breme cepljenja prenašajo na otroke. "Velika večina otrok preboli covid z milimi simptomi ali celo asimptomatsko, je pa res da je bilo doslej v Sloveniji obravnavnih 55 primerov resnih zapletov po okužbi s covidom pri otrocih, mlajših od 11h let, ki so dobili večorganski vnetni sindrom, zato naj starši premislijo in se odločijo za cepljenje otrok, saj smo ta teden dobili posebne, otrokom prilagojene odmerke," je dodal.

Ena prebolevnost je enaka enemu cepljenju

Zanimalo jih je tudi, ali se polno cepljenje in prebolevnost šteje enako kot polno cepljenje in poživitveni odmerek. "Vsaka prebolevnost mora biti uradno zabeležena, kar se doseže s pozitivnim PCR testom, rezultat pa vpiše v register. Ena prebolevnost  je enaka enemu cepljenju, res pa je, da se administrativno zapis o prebolevnosti sedaj zmanjšuje na 9 mesecev, kar pomeni, da tudi, če smo preboleli Covid-19 in je bilo to uradno zabeleženo, se bomo morali po 9 mesecih ponovno cepiti (poživitveni odmerek)," je odgovoril Štrukelj.

Po poživitvenem odmerku bo mogoče prišlo do rahlega vnetnega procesa, je pojasnil Štrukelj, "zato lahko za nekaj dni po cepljenju s poživitvenim odmerkom pričakujemo rahlo poslabšanje vnetnih bolezni, a to hitro mine".

dezurni@styria-media.si