Svetovni dan vitamina D, ki ga obeležujemo danes, poteka pod sloganom Ustavimo pomanjkanje vitamina D. Na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo, da ima v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, saj so prehranski vnosi tega vitamina pogosto prenizki za pokrivanje potreb.
Da bi prebivalcem pomagali ugotoviti primernost njihovega prehranskega vnosa vitamina D, so na Inštitutu za nutricionistiko na portalu www.prehrana.si objavili posebno orodje. Gre za zelo kratek vprašalnik o pogostosti uživanja nekaterih živil, s katerim lahko uporabniki primerjajo oceno količine zaužitega vitamina D s priporočili po tem vitaminu za zdrave odrasle. Orodje so razvili v okviru državnega projekta Nutri-D, ki ga inštitut izvaja v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, fakulteto za aplikativne vede in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana.
Pomemben vpliv na imunski sistem
Za vitamin D je najbolj poznano, da je pomemben za zdravje okostja, medtem ko se o njegovem pomembnem vplivu na delovanje imunskega sistema v javnosti več govori šele v zadnjih letih. "Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja vitamin D v človeški koži, medtem ko se od novembra do aprila zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov na našem geografskem območju ta proces praktično ustavi, ne glede na to, koliko se izpostavljamo zimskemu soncu," so na inštitutu opozorili v sporočilu za javnost.
Sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D na inštitutu povezujejo z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D. Po podatkih inštituta ga mnogi povprečno s prehrano zaužijejo manj kot tri mikrograme na dan, pozimi pa bi ga za pokrivanje potreb morali vnesti vsaj 20 mikrogramov (800 IU).
Se pa je s pojavom epidemije covida-19 bistveno povečal obseg dodajanja tega vitamina z zdravili ali prehranskimi dopolnili, tudi kažejo rezultati raziskav. "Ocenjujemo, da je prejšnjo zimo vitamin D prehrani dodajala približno polovica odraslih," je izpostavil vodja raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko Igor Pravst.
V okviru projekta Nutri-D razvijajo tudi novo presejalno metodo za identifikacijo oseb z visokim tveganjem za pomanjkanje vitamina D, pri kateri se upošteva življenjski slog in druge dejavnike tveganja. V ta namen na inštitutu že zbirajo kandidate za prostovoljce, ki bi želeli sodelovati pri validaciji nove metode, v okviru česar se bo izvedlo tudi brezplačno določitev preskrbljenosti z vitaminom D s preiskavo krvi.
Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Najpomembnejši prehranski vir vitamina D so živila živalskega izvora, precej manj ga je v rastlinskih živilih. Najbogatejši prehranski viri so z maščobo bogata živila, kot so ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, predvsem pa živila, obogatena z vitaminom D.
Ena od možnosti bogatenje živil
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) sicer deluje delovna skupina za pripravo strokovnih smernic glede preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D, so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje. Skupina bo po njihovih navedbah preučila tudi možnost obogatitve nekaterih živil z vitaminom D. "Načrtujemo, da bodo nacionalna priporočila pripravljena v letu 2022 oziroma v začetku prihodnjega leta in bodo osnova za nadaljnje ukrepe na nacionalni ravni za izboljšanje preskrbljenosti prebivalstva z vitaminom D," so poudarili.
Na NIJZ so za STA pojasnili, da je skupina aktivna in bo z delom predvidoma zaključila tako, kot je bilo načrtovano. O konkretnih priporočilih nadomeščanja vitamina D za zdravo populacijo, ki bodo izhajali iz zaključkov delovne skupine, je po njihovih besedah še prezgodaj govoriti.
Na vprašanje, katera živila bogatijo države, ki so se odločile za tako obliko nadomeščanja, so odgovorili, da na primer na Finskem z vitaminom D bogatijo mleko, margarino in nekatere mlečne izdelke, na Švedskem posneto mleko in nekatere mlečne izdelke, v Belgiji pa margarino in mazave maščobe.
Dodajajo, da je vedno treba upoštevati tudi nacionalne posebnosti, torej izbrati tako kategorijo živil, ki jo uživa večina ljudi, predvsem pa je s takim ukrepom treba zagotoviti zadostno preskrbo z vitaminom D pri skupinah, ki so posebej ogrožene zaradi njegovega pomanjkanja. Pred uvedbo morebitnega bogatenja živil bo smiselno izvesti tudi modeliranje učinkovitosti takega ukrepa, so navedli.
Ob tem poudarjajo še, da se nekatere države, kot so Avstrija, Danska in Italija, za bogatenje hrane z vitaminom D niso odločile.
Dajte ta članek pod oglasno sporočilo, kamor tudi spada....Neravnovesje med minerali in (ali) vitamini, ki ga povzročimo z dodajanjem umetnih …